Jedro

Javna korist za razlastitev nepremičnin, po katerih poteka obstoječa javna cesta, je ugotovljena, če ob vložitvi zahteve za razlastitev po njih poteka cestni promet v skladu s prvim odstavkom 2. člena ZJC.

Izrek

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Republika Slovenija, Ministrstvo za okolje in prostor je z odločbo št. 35020-37/2008-34 z dne 16. 3. 2011 v 1. točki izreka odločila, da se odpravi 1. točka izreka odločbe Upravne enote Slovenske Konjice št. 352-49/2008-26 (11244) z dne 2. 12. 2008 ter se nadomesti z odločitvijo, da se v korist Občine Slovenske Konjice razlasti parcela 1459/2, vpisana v zemljiškoknjižnem vložku št. 21 k.o. … , last A.A. in B.B., vsakega do ½. V 2. točki izreka je bilo odločeno, da se 5., 6. in 7. točka izreka odločbe Upravne enote Slovenske Konjice, št. 352-49/2008-26 (11244) z dne 2. 12. 2008 odpravijo; v 3. točki izreka, da se v preostalem delu pritožba zavrne in v 4. točki izreka, da stroškov postopka ni.

Tožena stranka je zavrnila pritožbene navedbe, ki se nanašajo na neustavnost in nezakonitost Odloka o kategorizaciji občinskih cest (in kolesarskih poti) v Občini Slovenske Konjice (v nadaljevanju Odlok) in pojasnila, da je bil Odlok v času odločanja veljaven, pravna podlaga spornega postopka pa je Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih cestah (v nadaljevanju ZJC-B). Kot neutemeljene je zavrnila tudi pritožbene trditve, da prvostopenjski organ ne bi smel izdati odločbe, dokler poteka upravni spor zoper odločbi z dne 9. 4. 2008 (uvedba razlastitvenega postopka) in 18. 7. 2008 (izvedba pripravljalnih del). V nadaljevanju je ugotovila, da pritožnika s pritožbenimi navedbami dejansko izpodbijata odločbo prvostopenjskega organa št. 352-49/2007-15 (11244) z dne 18. 7. 2008, s katero je le ta dovolil izvedbo pripravljalnih del – parcelacije ter določil način te izvedbe. Pojasnila je, da je bila ta odločba v trenutku vložitve obravnavane pritožbe že dokončna, med pritožbenim postopkom pa je, z vročitvijo sodbe Upravnega sodišča RS, opr. št. U 284/2008-12 z dne 7. 10. 2009, postala tudi pravnomočna, kar pomeni, da je v tem postopku ni mogoče izpodbijati. V času od vložitve pritožbe pa je bila izdana tudi odločba Geodetske uprave RS, Območne geodetske uprave Celje, št. 02112-283/2010-2 z dne 2. 8. 2010, s katero je bila prav na podlagi te odločbe o dovolitvi pripravljalnih del ukinjena parcela 1459 in sta nastali dve novi parceli (1459/1 in 1459/2, obe k.o. …). Te spremembe so že izvedene v zemljiškem katastru, posledično pa tudi v zemljiški knjigi, kar med drugim pomeni tudi, da je odločba Geodetske uprave dokončna in v tem postopku odločbe Geodetske uprave ni mogoče izpodbijati. Ker se zahteva za razlastitev nanaša na novo nastalo parcelo 1459/2 k.o. … , je tožena stranka po tem, ko je stranke povabila k opredelitvi, 1. točko izreka izpodbijane odločbe delno odpravila in nadomestila tako, da se namesto vpisa dela nekdanje parcele 1459, predmet razlastitve v izreku identificira z novo nastalo parcelno številko. Pojasnila je tudi, da je po uradni dolžnosti odpravila tudi 3. točko izreka, v kateri je prvostopenjski organ stranke postopka obvezal, da morajo v 15 dneh po pravnomočnosti odločbe skleniti sporazum o odškodnini ali nadomestilo in to zahtevo utemeljeval z določbo 106. člena ZUreP-1. Gre namreč za rok, ki veže upravni organ in ne stranke. V 5., 6. in 7. točki izreka pa je upravni organ prve stopnje določil obveznost sodišča, za kar nima pravne podlage, zato je te točke izreka prvostopenjske odločbe odpravila.

Tožeča stranka, B.B. in A.A., vlagata tožbo zoper 1., 2. in 4. točko izreka izpodbijane odločbe in zoper neodpravljeni del odločbe Upravne enote Slovenske Konjice št. 352-49/2008-26 (11244) z dne 2. 12. 2008, zaradi kršitve materialnega prava, bistvene kršitve določb postopka in zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Uvodoma opozarjata na neskladje med izrekom in obrazložitvijo, saj iz izreka izpodbijana akta izhaja, da se odpravijo 5., 6. in 7. točka prvostopenjske odločbe, v razlogih izpodbijane odločbe pa je navedeno, da je odpravljena tudi 3. točka izreka odločbe. Gre za nasprotje med razlogi izpodbijane drugostopenjske upravne odločbe in izrekom prvostopenjske odločbe, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka po 2. točki prvega odstavka 27. člena ZUS-1. Tožeča stranka se sklicuje tudi na tožbi vloženi pred Upravnim sodiščem RS, zoper odločbi Upravne enote Slovenske Konjice št. 352-49/2007 11237 z dne 9. 4. 2008 in št. 352-49/2007-15 (11244) z dne 18. 7. 2008, zato je bila izdaja izpodbijane odločbe preuranjena. Prav tako je bila na Ustavno sodišče RS dne 19. 6. 2007 vložena pobuda za presojo ustavnosti in zakonitosti 6. člena Odloka, v delu, ki pod številko ceste 883991, kot javno pot opredeljuje pot Draža vas v dolžini 488m ter v delu, ki pod številko ceste 883992 kot javno pot opredeljuje pod Draža vas – odsek Bobek, v dolžini 91m. Ker tožeča stranka ni sodelovala pri spornih odločitvah Odloka, tudi iz tega razloga oporeka uvedbi postopka razlastitve nepremičnine parc. št. 1459 vl. št. 21 k.o. … in sklicevanju na Odlok. Nesprejemljivo je tudi, da je upravni organ odločil, da se parcelacija izvede v skladu s predlogom parcelacije št. 521/07 z dne 14. 9. 2007, saj razlastitvena zavezanca z elaboratom, ki ga je izdelala družba C. d.o.o., nista nikoli soglašala. Nestrinjanje dodatno utemeljuje s podatki o namenski rabi prostora za parc. št. 1459 k.o. … , to je območje gozda, na tako opredeljenem območju naravne kulturne dediščine pa niso dovoljeni nobeni posegi v prostor. Prav tako se parc. št. 1459 nahaja v zelenem pasu, kjer ni možna nobena oblika gradnje. Ni točna trditev razlastitvenega upravičenca, da je cesta, ki bi potekala preko dvorišča tožnikov, edini dovoz in edina cesta, saj do razlastitve prišlo izključno zaradi zahtev avtoprevoznika D.D. Predlagata odpravo izpodbijane odločbe in povrnitev stroškov.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo pojasnjuje, da je pri zapisu izreka izpodbijane odločbe prišlo do napake in je bilo izpuščeno, da se odpravi tudi 3. točka izreka odločbe Upravne enote Slovenske Konjice z dne 2. 12. 2008. V preostalem pa je tožba tožeče stranke neutemeljena. Pojasnjuje, da je sodišče v obeh zadevah v katerih je tožeča stranka zoper odločbi Upravne enote Slovenske Konjice vložila tožbo, Upravno sodišče RS, odločilo s sodbo IV U 230/2008-22 z dne 15. 9. 2009, s katero je bila zavrnjena tožba vložena proti odločbi o uvedbi postopka razlastitve ter s sodbo U 284/2008-12 z dne 7. 10. 2009 zavrnilo še tožbo zoper odločbo o uvedbi pripravljalnih del. Prav tako pojasnjuje, da je Ustavno sodišče Republike Slovenije o pobudi tožeče stranke odločilo s sklepom opr. št. UI-192/07-10 dne 13. 11. 2008 in pobudo zavrglo. Kot neupoštevnega ocenjuje argument tožečih strank, da naj ne bi bila dopustna parcelacija v skladu z razlastitvenim elaboratom dela nepremičnine in načrtom – predlogom parcelacije št. 521/07 z dne 14. 9. 2007. Zavrača tudi očitke tožeče stranke, da je bila kategorizacija narejena izključno zaradi zahtev avtoprevoznika D.D. in da je osnovna namenska raba sporne nepremičnine gozd. Gre za cesto, ki poteka po sporni nepremičnini, to je edina in izključna cesta za več stanovanjskih hiš in predstavlja dostop iz enega naselja v drugo naselje. Posledično je bila narejena njena kategorizacija. Neutemeljeni so očitki o dogovarjanju o sodelovanju Občine Slovenke Konjice in Krajevne skupnosti Draža vas v zvezi s prodajo gradbenih parcel in posledično do zožitve obstoječe ceste. Navaja tudi podatke v zvezi z gradnjo podpornega zidu. Predlaga zavrnitev tožbe in povrnitev stroškov postopka.

K točki I izreka: Tožba ni utemeljena.

Po pregledu izpodbijane odločbe in upravnih spisov v obravnavani zadevi sodišče ugotavlja, da je odločba tožene stranke pravilna in zakonita ter da je tožena stranka za svojo odločitev navedla tudi utemeljene razloge, na katere se sodišče v izogib ponavljanju v celoti sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), ter dodatno navaja: V obravnavani zadevi sodišče uvodoma ugotavlja, da je z Odlokom o kategorizaciji občinskih cest (in kolesarskih poti) v občini Slovenske Konjice, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 1/07, bila kot javna pot določena tudi javna pot št. 883991-Draža vas, na kateri poteka promet, kar po presoji sodišča pomeni, da je tožena stranka pravilno uporabila določbe 19. člena ZJC-B in na tej podlagi začela s postopkom razlastitve. Po določbi 19. člena ZJC-B se namreč lahko v primeru, če ob uveljavitvi tega zakona (dne 19. 10. 2005) obstoječa javna cesta poteka po nepremičninah, ki so v lasti drugih oseb, kot to določa prvi odstavek 3. člena zakona (ZJC), lastninska pravica odvzame ali omeji proti odškodnini ali nadomestilu v naravi v posebnem postopku razlastitve, določenem v tem členu (prvi odstavek). Gre za poseben postopek razlastitve, v katerem se uporabljajo določbe 92. do 114. člena ZUreP-1, če v tem členu niso posamezna vprašanja razlastitve drugače urejena (drugi odstavek). Ne glede na določbe tretjega odstavka 93. člena ZUreP-1 se šteje, da je javna korist za razlastitev nepremičnin, po katerih poteka obstoječa javna cesta, ugotovljena, če ob vložitvi zahteve za razlastitev po njej poteka cestni promet v skladu s prvim odstavkom 2. člena zakona (tretji odstavek). Glede na določbo tretjega odstavka citiranega 19. člena ZJC-B se torej šteje, da je javna korist za razlastitev nepremičnin po katerih poteka obstoječa javna cesta ugotovljena, če ob vložitvi zahteve za razlastitev po njih poteka cestni promet v skladu s prvim odstavkom 2. člena ZJC. Cestni promet poteka v skladu s prvim odstavkom 2. člena ZJC, če prometno površino splošnega pomena za cestni promet lahko vsak prosto uporablja na način in pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo javne ceste in varnost prometa na njih. Po 14. točki 14. člena ZJC pa je javna pot občinska cesta, ki ne izpolnjuje v predpisu iz prve alinee tretjega odstavka 6. člena tega zakona določenih minimalnih elementov za lokalno cesto, ali pa je namenjena samo določenim vrstam udeležencev v prometu (krajevne in vaške ceste ali poti, poti za pešce, kolesarje, jezdece, gonjače in podobne).

V obravnavanem primeru je bilo poleg ugotovitve, da gre za kategoriziran odsek ceste, ugotovljeno tudi, da javno cesto uporablja širša skupnost, čemur tožeča stranka v tožbi ne nasprotuje. Po presoji sodišča te ugotovitve tožeča stranka, s sklicevanjem na sprožen postopek pred Ustavnim sodiščem RS, v katerem naj bi se presojala ustavnost in zakonitosti 6. člena Odloka, v delu, ki se nanaša na številko ceste 883991, ni uspela ovreči, toliko bolj, ker je Ustavno sodišče Republike Slovenije o pobudi tožeče stranke odločilo s sklepom opr. št. U-I-192/07-10 z dne 13. 11. 2008 in pobudo zavrglo.

Za vodenje posebnega razlastitvenega postopka je, glede obstoječih javnih cest po določbah prvega odstavka 19. člena ZJC-B, torej bistvena ugotovitev, da je obstoječa javna cesta (pot) potekala po nepremičninah, ki so v lasti drugih oseb, ter ne države oziroma občine. V obravnavanem primeru je bila cesta v delu, ki poteka po zemljišču parc. št.1459/2 (pred parcelacijo 1459) določena z Odlokom o kategorizaciji občinskih cest (in kolesarskih poti) v občini Slovenske Konjice, zato sodišče iz navedenega razloga soglaša z ugotovitvijo upravnega organa, da je bila ugotovljena javna korist za razlastitev spornega zemljišča parc. št. 1449 k.o … . Sodišče nadalje ugotavlja, da je bila v postopku upoštevana tudi določba četrtega odstavka 19. člena ZJC-B, zato je presodilo, da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, tožbene navedbe pa neutemeljene. Kot take je štelo tudi tožbene navedbe, da bi morala razlastitvena zavezanca soglašati z razlastitvenim elaboratom in posledično s parcelacijo zemljišča parc. št. 1459. Na zakonitost izpodbijane odločbe v obravnavani zadevi, pa na drugačno odločitev sodišča ne more vplivati sicer pravilna ugotovitev tožeče stranke, da je tožena stranka pustila v veljavi 3. točko izreka prvostopenjske odločbe Upravne enote Slovenske Konjice, št. 352-49/2008-26 (11244) z dne 2.11. 2008, ker o odpravi te točke ni odločila v izreku izpodbijane odločbe, čeprav iz obrazložitve izhaja njeno stališče, da to točko, zaradi tega, ker je v nasprotju z zakonsko določbo 106. člena ZUreP-1, odpravlja. Pravno gledano je določba 3. točke izreka prvostopenjske odločbe še veljavna, vendar zaradi vsebine zakonske določbe 106. člena ZUreP-1, ki zavezuje upravni organ neposredno, sodišče očitanega neskladja med izrekom in obrazložitvijo, ni štelo za bistveno kršitev določb upravnega postopka, zaradi katere bi bilo treba tožbi ugoditi in izpodbijani akt odpraviti.

Na podlagi navedenega je bilo treba tožbo na podlagi prvega prvega odstavka 63. člena ZUS-1, kot neutemeljeno, zavrniti.

K točki II izreka: Tožeča in tožena stranka stranka sta ob vložitvi tožbe in odgovora na tožbo predlagali tudi povrnitev stroškov postopka. Skladno z določbo četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, trpi v primeru če sodišče tožbo zavrne ali zavrže ali se postopek ustavi, vsaka stranka svoje stroške postopka. Ker je v obravnavani zadevi sodišče tožbo zavrnilo, je skladno s prej citirano določbo moralo zavrniti tudi zahteve za povrnitev stroškov postopka.