Jedro

Začetek postopka odpusta obveznosti izključuje zaključek postopka osebnega stečaja v smislu določbe 1. odstavka 378. člena v zvezi s 1. odstavkom 383. člena ZFPPIPP. Zato tudi določbe 5. odstavka 378. člena ZFPPIPP, po kateri se v primeru izdaje sklepa o končanju stečajnega postopka brez razdelitve upnikom ne opravi preizkus terjatev, v konkretnem primeru ni mogoče uporabiti. Poleg tega v primeru izdaje sklepa o zaključku stečajnega postopka z odpustom obveznosti, odpust obveznosti ne učinkuje za vse terjatve. Ne učinkuje za prednostne terjatve iz 1. odstavka 21. člena in iz 1. odstavka 390. člena ZFPPIPP.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo upraviteljev predlog z dne 23.3.2012, da se preizkus terjatev odloži do končanja postopka odpusta obveznosti.

2. Upravitelj se je zoper sklep pritožil, uveljavljal je nepravilnost in nezakonitost odločitve, s predlogom pritožbenemu sodišču, da njegovi pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu ugodi, podrejeno pa, da ga razveljavi in zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v nov postopek.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnik po oceni pritožbenega sodišča ni uspel izpodbiti razlogov sodišča prve stopnje, s katerimi je zavrnilo upraviteljeve razloge za odložitev izjave o preizkusu terjatev. Začetek postopka odpusta obveznosti izključuje zaključek postopka osebnega stečaja v smislu določbe 1. odstavka 378. člena v zvezi s 1. odstavkom 383. člena ZFPPIPP. Zato tudi določbe 5. odstavka 378. člena ZFPPIPP, po kateri se v primeru izdaje sklepa o končanju stečajnega postopka brez razdelitve upnikom ne opravi preizkus terjatev, v konkretnem primeru ni mogoče uporabiti. Poleg tega v primeru izdaje sklepa o zaključku stečajnega postopka z odpustom obveznosti, odpust obveznosti ne učinkuje za vse terjatve. Ne učinkuje za prednostne terjatve iz 1. odstavka 21. člena in iz 1. odstavka 390. člena ZFPPIPP (2. odstavek 408. člen ZFPPIPP). Da nobena od prijavljenih terjatev ni prijavljena kot prednostna terjatev pa upravitelj ne zatrjuje, zato njegovemu stališču, da preizkušanje prijavljenih terjatev nima nobenega smisla v primeru sklepa o odpustu obveznosti, pritožbeno sodišče ne more pritrditi. Pri tem pritožniku še odgovarja, da ne drži njegovo stališče, da upniki nimajo pravnega interesa, da se njihove terjatve preizkusijo. Pravni interes se izraža v položaju stranke glavnega postopka, ki jo pridobijo sicer upniki iz 2. točke 385. člena ZFPPIPP že s prijavo terjatve, upniki iz 3. točke 385. člena ZFPPIPP pa le v primeru, če je njihova terjatev tudi priznana. Status stranke glavnega postopka pa je pomemben zaradi uveljavljanja pravic, ki jih upnikom daje zakon (na primer za vložitev ugovora, da ni pogojev za odpust obveznosti po 403. členu ZFPPIPP ter za pritožbe zoper sklepe sodišča).

5. Pritožnik nadalje navaja, da bi moralo sodišče v cilju zmanjševanja stroškov postopka, ki nastajajo v breme stečajne dolžnice, te stroške omejiti. Omejiti tako, da upravitelja odveže opraviti tista dejanja, ki so povezana z nastankom stroškov postopka, ki jih ne bo mogoče upravitelju izplačati iz stečajne mase. Smiselno predlaga, da opravi le tista dejanja, za katera je zagotovljeno plačilo iz stečajne mase. Možnosti takšnega vodenja postopka pa sodišče nima. Upravitelj je po zakonu dolžan preizkušati prijavljene terjatve, kot tudi izvajati dodatne naloge in pristojnosti med preizkusnim obdobjem (primerjaj 402. člen ZFPPIPP). Teh nalog in pristojnosti ga sodišče v primeru izdaje sklepa o začetku postopka odpusta obveznosti ne more odvezati v primeru, če upravitelj oceni, da stečajna masa ne bo zadoščala za poplačilo stroškov postopka. Samo v okviru zagotavljanja, da se v stečajnem postopku izvedejo predpisana procesna dejanja, si je ob smiselni uporabi določbe 1. odstavka 11. člena ZPP dolžno prizadevati, da se opravi postopek brez zavlačevanja in s čim manjšimi stroški ter da onemogoči vsako zlorabo pravic, ki jih imajo stranke v postopku. Zato sklicevanje pritožnika v pritožbi na določbo 11. člena ZPP govori v prid pravilnosti izpodbijane odločitve, ne pa v prid stališčem in predlogom upravitelja. Primer, na katerega se sklicuje pritožnik s predložitvijo dopisa sodišča v zadevi St 1876/2011 pa po oceni pritožbenega sodišča še ne kaže na ustaljeno prakso drugih sodišč v podobnih primerih. Enako se pritožnik ne bo mogel sklicevati na sklep sodišča prve stopnje o oprostitvi plačila sodne takse za pritožbo v obravnavani zadevi, ker le ta po oceni pritožbenega sodišča sloni na zmotni presoji, da je taksa za pritožbo povprečna taksa v stečajnem postopku.

6. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP).