Jedro

Če stranka kljub prejetemu pozivu, naj v določenem roku dopolni vlogo z manjkajočimi dokazi, teh ne pošlje, upravni organ utemeljeno domneva, da stranka za nadaljevanje postopka ni več zainteresirana.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom ustavila postopek za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije J.M., roj. 25.4.1957 v G. Brnjici, Živinica, Republika Bosna in Hercegovina, J.V., roj.

3.7.1958 v Brnjici, Živinica, Republika Bosna in Hercegovina, J.O., roj. 8.12.1977 v Tuzli, Republika Bosna in Hercegovina, J.D., roj. 26.11.1980 v Ljubljani in J.T., roj. 16.10.1985 v Ljubljani, državljanov Republike Bosne in Hercegovine. V obrazložitvi sklepa tožena stranka navaja, da sta J.M. in J.V. zaprosila za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije, zase in za mladoletne otroke, po 10. členu Zakona o državljanstvu Republike Slovenije (ZDRS, Uradni list RS, št. 1/91-I, 30/91-I, 38/92 in 13/94). Vlogi za sprejem sta priložila potrdilo Sekretariata za urejanje prostora in varstvo okolja št. ... z dne 5.4.1993, iz katerega je razvidno, da so prosilci živeli v baraki, ki je bila podrta in jim je bila v začasno uporabo dodeljena soba na naslovu L. 90, Ljubljana; potrdilo Temeljnega sodišča v Ljubljani, da polnoletna prosilca nista v kazenskem postopku; potrdilo o prijavi brezposelne osebe za J.M. in potrdilo o višini osebnega dohodka za J.V. Prosilci so bili z dopisom, ki jim je bil vročen dne 16.3.1995, pozvani, naj v danem roku vlogo dopolnijo še z dokazili o zagotovljenem stanovanju, o zagotovljenem trajnem viru preživljanja, dokazom o poravnanih davčnih obveznostih in dokazom o aktivnem znanju slovenskega jezika.

Istočasno so bili opozorjeni na posledice iz 38. člena ZDRS. Ker se prosilci v roku treh mesecev po pozivu niso odzvali, je tožena stranka ocenila, da so izpolnjeni pogoji 38. člena ZDRS in je skladno z domnevo o umiku vloge postopek za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije ustavila.

Tožniki v tožbi navajajo, da jim je bil dopis za dopolnitev vloge vročen 16.3.1995. Dne 13.4.1995 je tožnica in pooblaščenka vse zahtevane dokaze, razen dokaza o aktivnem znanju slovenskega jezika, ki ga zaradi prometne nesreče ni mogla priložiti, osebno oddala vratarju tožene stranke. Vratar ji ob prejemu izročenih dokazov ni dal nobenega potrdila. Po vsej verjetnosti je morala tožena stranka oddane dokaze prejeti in jih vložiti v predmetni spis. Glede na povedano tožena stranka ni imela podlage za ustavitev postopka.

Izpodbijani sklep je zato nezakonit. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi in odpravi izpodbijani sklep, toženi stranki pa naloži, da nadaljuje z reševanjem tožnikove vloge za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije tožnikov.

V odgovoru na tožbo tožena stranka navaja, da iz listinskih dokazov, priloženih upravnim spisom, ni razvidno, da bi bila vloga za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije dopolnjena z manjkajočimi dokazili, zaradi česar je tožena stranka izdala izpodbijani sklep v skladu z določbo 38. člena ZDRS. Tožena stranka meni, da je njena odločitev zakonita in predlaga sodišču, naj tožbo zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Prvi odstavek 38. člena ZDRS določa, da se v primeru, če je bil postopek za ugotovitev državljanstva ali za pridobitev ali prenehanje državljanstva Republike Slovenije uveden na zahtevo stranke in postopka ni mogoče končati brez njenega sodelovanja, njen molk šteje za umik zahteve, če kljub opozorilu pristojnega organa v danem roku ne opravi nobenega dejanja, potrebnega za nadaljevanje ali dokončanje postopka oziroma, če se iz opustitve teh dejanj da sklepati, da ni več zainteresirana za nadaljevanje postopka. Postopka iz razlogov po prejšnjem odstavku ni mogoče ustaviti, dokler ne potečejo trije meseci od opozorila (2. odstavek 38. člena ZDRS).

Da so tožniki poziv za dopolnitev vloge dobili 16.3.1995 ni sporno. Tožniki v tožbi le navajajo, da so v skladu s pozivom opravili dejanje, potrebno za nadaljevanje postopka, ker so dne 13.4.1995 nekaj zahtevanih dokazil oddali vratarju tožene stranke, za kar pa niso prejeli posebnega potrdila. Menijo, da so ta dokazila po vsej verjetnosti v upravnem spisu. Ker med podatki v spisih ni teh dokazov in ker tožniki tudi sami za te navedbe niso predložili nobenih dokazov, s takim tožbenim ugovorom ne morejo uspeti.

Neutemeljeno tožbo je sodišče zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena ZUS/77 v zvezi s 1. odstavkom 94. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 65/97, popr.). Določbo ZUS/77 je sodišče smiselno uporabilo kot republiški predpis, skladno z določbo 1. odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).