Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Zaključek organa za BPP, da je izpolnjen pogoj iz 24. člena ZBPP, ker zadeva ni očitno nerazumna oziroma ima prosilec verjetne izglede za uspeh, je napačen oziroma vsaj preuranjen. Ni namreč jasno, iz česa naj bi bili poplačani stečajni upniki, če ni stečajne mase, kar pomeni izničenje namena stečajnega postopka, to pa v posledici lahko pomeni tudi nerazumnost zadeve glede na 24. člena ZBPP.
Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Ljubljani, št. Bpp 484/2012 z dne 14. 11. 2012, se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.
Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške tega postopka v znesku 350 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe.
Z izpodbijano odločbo je organ za BPP ugodil prošnji A.A. za dodelitev brezplačne pravne pomoči kot oprostitev plačila predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka v postopku osebnega stečaja. V obrazložitvi je uvodoma povzel določbe 10., 11. in 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), navedel, da je prosilec vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči kot oprostitev plačila predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka v postopku osebnega stečaja in k prošnji priložil tam navedene listine, organ pa je pridobil podatke še z vpogledom v uradne evidence. Ugotovil je, da znaša lastni dohodek prosilca v obdobju treh mesecev pred mesecem vložitve prošnje (tj. od novembra 2010 do januarja 2011) skupno 861,51 EUR, kar obsega neto denarna nadomestila za brezposelnost. V skladu s 23. členom ZBPP je organ štel prosilca za samsko osebo. Povprečni mesečni dohodek prosilca znaša 287,17 EUR in ne presega višine dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka (ta je določen v prvem odstavku 152. člena Zakona o uravnoteženju javnih financ – v nadaljevanju ZUJF – in znaša trenutno 260,00 EUR, torej je dvakratnik 520,00 EUR). Iz navedb prosilca v prošnji in listinskih dokazil tudi izhaja, da njegovo premoženje ne dosega oziroma ne presega 13.780,00 EUR, kar bi tudi sicer izključevalo njegovo pravico do BPP. Organ je ugotovil, da so podani pogoji iz prve in druge alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP, ker zadeva ni očitno nerazumna oziroma ima prosilec verjetne izglede za uspeh. Ker je brez premoženja in ima nizke dohodke ter je prezadolžen, je pomembno, da se ga oprosti začetnih stroškov stečajnega postopka v postopku osebnega stečaja.
Tožnik je v tožbi povzel potek dosedanjega postopka, navedel, da je namen postopka osebnega stečaja, da se vsi upniki poplačajo iz premoženja stečajnega dolžnika, in sicer v enakih deležih. Terjatve upnikov v delu, v katerem niso plačane iz razdelitvene mase stečajnega dolžnika, ne prenehajo in jih lahko upniki uveljavljajo proti stečajnemu dolžniku tudi po koncu postopka osebnega stečaja, če v zakonu ni drugače določeno (382. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – v nadaljevanju ZFPPIPP). Ker je toženka ugotovila, da prosilec nima premoženja in da njegovi dohodki ne presegajo zakonsko določenega minimuma ter tako ne omogočajo kakršnega koli poplačila njegovih upnikov, namena osebnega stečaja po mnenju tožnika ni mogoče realizirati. V postopku osebnega stečaja bi nastali samo stroški stečajnega postopka, do delitve stečajne mase in poplačila upnikov pa ne bi prišlo. Tožnik zato meni, da je za prosilca nerazumno začeti postopek osebnega stečaja v smislu 24. člena ZBPP in je treba njegovo prošnjo zavrniti. Ob tem tožnik še opozarja na vsebinsko podobni sodbi naslovnega sodišča, I U 21/2012 z dne 24. 1. 2012, II U 251/2012 z dne 24. 7. 2012. Predlagal je, da sodišče tožbi ugodi, odločbo pa spremeni tako, da se prošnja A.A. zavrne ter odloči o stroških postopka oziroma da sodišče tožbi ugodi, odločbo odpravi ter odloči o stroških postopka.
Toženka je v odgovoru na tožbo navedla, da bi bila drugačna odločitev nezakonita, saj je pridobila tudi prosilčev bančni izpisek A. d.d. za obdobje od 1. 11. 2010 do 31. 10. 2010, iz katerega je razvidno, da prosilec prejema od januarja 2012 pokojnino v neto znesku mesečno 584,66 EUR. Glede na višino pokojnine pa ni več mogoče trditi, da v eventualnem postopku osebnega stečaja ne bi moglo priti do vsaj delnega poplačila upnikov. Upoštevaje to novo okoliščino se izkaže, da dodelitev BPP ni očitno nerazumna, prosilec pa ima verjetne izglede za uspeh, saj bo namen stečajnega postopka vsaj delno dosežen. Predlagala je zavrnitev tožbe.
Tožnik je v pripravljalni vlogi še dodal, da če se pa v takem primeru upošteva obdobje po vložitvi prošnje, potem se mora tudi pogoj premoženjskega cenzusa ugotavljati za isto obdobje, kar pomeni, da je prosilec s svojim dohodkom v obdobju, ki ga navaja toženka, presegel višino 2-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, zaradi česar ne izpolnjuje pogojev za odobritev brezplačne pravne pomoči. Stranka z interesom A.A. na tožbo v danem roku ni odgovoril. Tožba je utemeljena.
V obravnavanem primeru je sporna odločitev organa za BPP o dodelitvi brezplačne pravne pomoči kot oprostitev plačila predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka v postopku osebnega stečaja stranki z interesom A.A. Tožnik meni, da je odločitev organa v nasprotju s 24. členom ZBPP, saj je za prosilca, ki je brez premoženja, nerazumno začeti postopek osebnega stečaja.
Pogoji za začetek osebnega stečaja so določeni v ZFPPIPP, Oddelku 5. 11 Postopek osebnega stečaja. Med le-te poleg trajne insolventnosti sodi tudi obstoj stečajne mase, opredeljene v 224. in 389. členu ZFPPIPP. Če te ni, pogoj za sprožitev osebnega stečaja ni podan. V stečajnem postopku, uvedenem zoper osebo, ki nima premoženja, bi tako nastali samo stroški stečajnega postopka, do delitve stečajne mase in poplačila upnikov (slednje pa je tudi namen stečajnega postopka) pa sploh ne bi prišlo. V obravnavanem primeru, ko je bilo za stranko z interesom ugotovljeno, da izpolnjuje pogoj iz 13. člena ZBPP, ker je brez premoženja in ima nizke dohodke, je tako, ob upoštevanju namena postopka osebnega stečaja (poplačilo stečajnih upnikov), zaključek organa, da je izpolnjen tudi pogoj iz 24. člena ZBPP, ker zadeva ni očitno nerazumna oziroma ima prosilec verjetne izglede za uspeh, napačen oziroma vsaj preuranjen. Ni namreč jasno, iz česa naj bi bili poplačani stečajni upniki, če ni stečajne mase, kar pomeni izničenje namena stečajnega postopka, to pa v posledici lahko pomeni tudi nerazumnost zadeve glede na 24. člena ZBPP.
Sodišče tako ugotavlja, da v postopku za izdajo upravnega akta zakon ni bil pravilno uporabljen, zaradi česar je tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odpravilo ter zadevo v smislu tretjega in četrtega odstavka 64. člena ZUS-1 vrnilo upravnemu organu, v katerem naj organ, sledeč pravnemu mnenju sodišča o uporabi materialnega prava, o prošnji ponovno odloči. Odločitev o ugoditvi stroškovnega zahtevka tožnika temelji na podlagi 25. člena ZUS-1 ter je v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu v zvezi s 16. členom Zakona o državnem pravobranilstvu.