Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Odločitev sodišča druge stopnje, da je obravnavana kreditna pogodba nična, je obremenjena s procesno kršitvijo. Ta procesna kršitev je bistvena, saj toženi stranki zaradi opustitve procesnih možnosti iz drugega odstavka 351. člena ZPP ni bila dana možnost, da se na spremenjeno sodno prakso, ki ji izpodbijana sodba sledi, odzove. Tako je bila prizadeta v pravici do izjave iz 22. člena Ustave Republike Slovenije.
I.Reviziji se ugodi, sodba pritožbenega sodišča se razveljavi ter zadeva vrne temu sodišču v novo sojenje.
II.Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.
1.V tej zadevi gre za vprašanje veljavnosti kreditne pogodbe, sklenjene v švicarskih frankih. V revizijskem postopku je odprto vprašanje sodbe presenečenja.
2.Sodišče prve stopnje je s sodbo, ki jo je izdalo 28. 12. 2022, zavrnilo tožbeni zahtevek.
3.Pritožbeno sodišče je s sodbo, ki jo je izdalo 8. 1. 2024, ugodilo pritožbi tožnikov ter zahtevku za ugotovitev ničnosti kreditne pogodbe ugodilo. Hkrati je ugodilo tudi zahtevku za ugotovitev, da je vknjižba hipoteke neveljavna ter naložilo izbris hipoteke iz zemljiške knjige.
4.Vrhovno sodišče Republike Slovenije je s sklepom II DoR 77/2024 z dne 17. 7. 2024 dopustilo revizijo tožene stranke glede vprašanja, ali je procesnopravno pravilna odločitev sodišča druge stopnje, da je obravnavana kreditna pogodba nična.
5.Tožena stranka revizijo uveljavlja tezo, da pomembne spremembe sodne prakse Vrhovnega sodišča v letu 2023 ni mogla predvideti in se v zvezi z navedenim ni mogla do novih stališč predhodno opredeliti v svojih vlogah. Izpodbijana sodba je za toženko zato sodba presenečenja. Tožena stranka nadalje utemeljuje, kako bi moralo ravnati sodišče, da bi tak položaj preprečilo. Sklicuje se na metodo materialnega procesnega vodstva in povzema stališča teorije v zvezi s tem.
6.V nadaljevanju nato problematizira primerjavo obravnavane zadeve z zadevo Paribas in pojasnjuje razlikovanje kreditne pogodbe v obravnavani zadevi v primerjavi s projektom Helvet Immo. S tem in z nadaljnjimi navedbami že sega v vsebinska vprašanja, ki dopuščeno procesno pravno vprašanje presegajo.
7.Tožnika sta na revizijo odgovorila. Menita, da očitek kršitve 285. člena ZPP ni utemeljen. Že tožeča stranka naj bi se namreč v pritožbi (in že v sami tožbi) obsežno sklicevala na referenčno sodbo SEU v zadevi Andriciuc C 186/16 z dne 20. 9. 2017. Dalje navaja, da je tudi Vrhovno sodišče v zadevah II Ips 54/2023 ter II Ips 49/2023 revizijam tožnikov ugodilo tako, da je sodbo samo spremenilo. Tožeča stranka se je v pritožbi sklicevala tudi na zadevo Paribas.
8.Revizija je utemeljena.
9.Sodniškopravno dejstvo je, da se je sodna praksa glede vprašanja ničnosti kreditnih pogodb, sklenjenih v švicarskih frankih, bistveno spremenila v letu 2023 in še kasneje v letu 2024 z naslednjimi odločbami: II Ips 8/2022 z dne 19. 4. 2023, II Ips 54/2023 z dne 20. 9. 2023, II Ips 49/2023 z dne 18. 10. 2023, II Ips 56/2023 z dne 18. 10. 2023, II Ips 52/2023 z dne 16. 11. 2023, II Ips 72/2023 z dne 22. 11. 2023 ter II Ips 37/2023 z dne 20. 3. 2024.
10.Bistvo spremenjene prakse je v a) zaostreni vsebini pojasnilne dolžnosti, zlasti upoštevaje pri tem kontekst konkretnih pogodbenih bremen v potrošnikovem življenju; b) stališču, da so razlogi v štirih alinejah prvega odstavka 24. člena Zakona o varstvu potrošnikov (ZVPot), ki utemeljujejo sklep o nepoštenosti pogodbenega pogoja, določeni alternativno; ter c) razlikovanju med (ne)napovedljivostijo konkretnega trenutka in vzroka (dogodka) za znatno spremembo valutnega tečaja na eni strani ter med zavedanjem splošne tveganosti, da lahko pride do znatnih oscilacij valutnega para na drugi strani.
11.Sodišče prve stopnje je zahtevek zavrnilo, sklicujoč se na starejšo sodno prakso, pritožbeno sodišče pa je takšno sodbo spremenilo, sklicujoč se na novejšo (spremenjeno) sodno prakso, ter se nanjo v 13. in 14. točko izčrpno oprlo.
12.Sodba sodišča prve stopnje, s katero je bil tožbeni zahtevek zavrnjen, je bila sprejeta pred spremembo sodne prakse. Sodba pritožbenega sodišča pa po njej. Pritožbo je sodišče toženki poslalo 4. 5. 2023. Vročilnice v spisu ni. Toženka je na pritožbo odgovorila 2. 6. 2023. V odgovoru ne omenja nove sodne prakse. Položaj je tako drugačen kot v zadevi II Ips 76/2024, v kateri je Vrhovno sodišče presodilo, da ne gre za sodbo presenečenja. Tudi tam je do objave prelomne zadeve II Ips 8/2022 prišlo v času roka za odgovor na pritožbo. Ta sodba je bila namreč objavljena 25. 5. 2023. Vendar je v tisti zadevi sama toženka v odgovoru na pritožbo upoštevala novo sodno prakso. V tej zadevi bi bila toženka torej lahko ob zaključku roka za odgovor na pritožbo seznanjena z zadevo II Ips 8/2022. Vendar je od objave te sodbe do vložitve odgovora minilo le nekaj dni, zato toženka (čeprav bi za sodbo izvedela) ne bi imela resnično učinkovite možnosti, da novo sodno prakso preuči in se nato nanjo še odzove. Pritožbeno sodišče bi ji zato moralo dati možnosti, da svoje procesne pravice učinkovito udejanji.
13.O očitku izdaje sodbe presenečenja v tovrstnih zadevah je Vrhovno sodišče v zadnjem času že večkrat odločalo. Uvodoma je sprejelo sklepe: II Ips 42/2024 z dne 2. 10. 2024, II Ips 54/2024 z dne 18. 12. 2024 ter sklep II Ips 71/2024 z dne 15. 1. 2025, kasneje pa še nadaljnje, že tipizirane.
14.Gre torej za že tipizirano zadevo, katere osrednje procesno sporočilo se glasi: v trenutku, ko je pritožbeno sodišče odločalo o pritožbi, bi moralo zaradi naknadno spremenjene sodne prakse pred odločitvijo uporabiti eno izmed procesnih možnosti, ki jih predvideva drugi odstavek 351. člena ZPP.
15.Obravnavana zadeva ni prav nič drugačna. Odgovor na dopuščeno revizijsko vprašanje se tako glasi: odločitev sodišča druge stopnje, da je obravnavana kreditna pogodba nična, je obremenjena s procesno kršitvijo. Ta procesna kršitev je bistvena, saj toženi stranki zaradi opustitve procesnih možnosti iz drugega odstavka 351. člena ZPP ni bila dana možnost, da se na spremenjeno sodno prakso, ki ji izpodbijana sodba sledi, odzove. Tako je bila prizadeta v pravici do izjave iz 22. člena Ustave Republike Slovenije.
16.Vrhovno sodišče je na podlagi prvega odstavka 379. člena ZPP reviziji ugodilo, sodbo sodišča druge stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo temu sodišču v novo sojenje.
17.(Ne)odločitev o stroških postopka temelji na pooblastilu iz tretjega odstavka 165. člena ZPP.
18.Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 351, 351/2, 379/1 Ustava Republike Slovenije (1991) - URS - člen 22
*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.