Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
ZPP sklep o postavitvi izvedenca in plačilu predujma zanj šteje med odločbe, ki se nanašajo na vodstvo postopka in zoper njih pritožba ni dovoljena. Po večinski sodni praksi to (razen izjemoma ob upoštevanju posebnosti posamezne zadeve) velja tudi v nepravdnem postopku.
I. Pritožba se zavrže.
1. B.H.je na sodišče naslovil dne 18.12.2017 predlog za sodno ureditev meje med parcelo št. 1 k.o. 1 Z., katere lastnik je in sosednjimi parcelami št. 2, 3, 4 in 5 k.o. 1 Z. in parcelo št. 1 k.o. 2 T.. Sodišče je po opravljenem naroku izdalo sklep, s katerim je postavilo izvedenca geodetske stroke M.M. z nalogo, da izdela elaborat poteka katastrske in dejanske (posestne) meje in navedeno predstavi na naroku, ki ga bo sodišče opravilo na kraju samem, zaradi plačila izvedenca pa je predlagatelju naložilo plačilo predujma.
2. Proti sklepu je predlagatelj vložil pritožbo, v kateri navaja, da je predmet te zadeve ureditev meje, ki je bila določena že leta 1983, vendar iz neznanih razlogov ni bila dokončno urejena. Sestavljen je bil zapisnik o izvršenem mejnem ugotovitvenem postopku in parcelaciji, na podlagi česar so bile nove meje zamejničene, a so mejniki kasneje izginili. Sam je dne 30.4.2018 (kar je po vložitvi predloga na sodišče) na Geodetsko upravo RS poslal urgenco za dokončno ureditev meje s predlogom, da se sprovede postopek do konca in uredi meja kot je bila dogovorjena leta 1983. V kolikor bo meja popravljena, bo ta postopek brezpredmeten.
3. V postopku za ureditev meje je udeležba izvedenca geodetske stroke nujna (134. in 135. člen Zakona o nepravdnem postopku, v nadaljevanju ZNP), zanj pa je potrebno tudi založiti predujem. Iz pritožbenih navedb B. H. je mogoče razumeti, da se protivi postavitvi izvedenca in v posledici tega tudi založitvi predujma zanj, ker pričakuje, da bo že sama Geodetska uprava RS sprovedla postopek ureditve meje do konca.
4. Glede na take njegove navedbe, ga je prvostopenjsko sodišče pozvalo, naj sodišču sporoči, ali še sploh vztraja pri sodnem postopku ali pa predlog za sodno ureditev meje umika. Na tak poziv predlagatelj ni reagiral, zaradi česar je prvostopenjsko sodišče pravilno štelo, da pri predlogu vztraja.
5. V nepravdnem postopku se smiselno uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, (če z ZNP ali drugim zakonom ni drugače določeno), ZPP pa sklep o postavitvi izvedenca in plačilu predujma zanj šteje med odločbe, ki se nanašajo na vodstvo postopka in zoper njih pritožba ni dovoljena (tretji odstavek 270. člena ZPP). Po večinski sodni praksi to (razen izjemoma ob upoštevanju posebnosti posamezne zadeve) velja tudi v nepravdnem postopku1. 6. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo zavrglo (1. točka 365. člena ZPP).
1 Sklep VSL II Cp 1161/2016.