Jedro

Po stališču revizijskega sodišča (sklep Vrhovnega sodišča RS VIII Ips 58/99) delavec lahko zahteva odškodnino za negmotno škodo tudi v primerih nezakonitih odločitev delodajalca v postopku ugotavljanja začasno presežnih delavcev (nezakonit sklep o začasnem čakanju na delo) in ne le v primeru nezakonitega prenehanja delovnega razmerja. Povrnitev negmotne škode zaradi duševnih bolečin lahko uveljavlja pod pogojem, da je ugotovljena škoda in da obstaja vzročna zveza med nastalo škodo in nedopustnim ravnanjem delodajalca.

Izrek

Pritožbama se ugodi in se izpodbijana sodba v izreku pod točko 1., 2., 3., 4., 5. in 7. razveljavi ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je tožena stranka dolžna prvi tožnici A. plačati odškodnino v znesku 500.000,00 SIT skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 15.11.1996 dalje do plačila in strošek zdravniškega spričevala v znesku 3.000,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 28.4.1995 dalje do plačila, vse v 8 dneh pod izvršbo, višji zahtevek prve tožnice pa je zavrnilo kot neutemeljen (1. in 2. tč. izreka).

Drugi tožnici B. pa je tožena stranka dolžna izplačati odškodnino v znesku 100.000,00 SIT skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 15.11.1996 dalje do plačila, v 8 dneh pod izvršbo, višji zahtevek druge tožnice je zavrnilo kot neutemeljen (3. in 4. tč.

izreka). Tožena stranka je dolžna plačati prvi tožnici tudi znesek 37.391,00 SIT s pripadki in drugi tožnici znesek 41.512,00 SIT s pripadki, vse v 8 dneh pod izvršbo (5. tč. izreka), s sodbo je sodišče prve stopnje toženi stranki naložilo plačilo izvedenine v znesku 54.696,00 SIT z nakazilom Delovnega sodišča v A. 50700-...-...

pri Agenciji za plačilni promet A. najpozneje v 8 dneh po pravnomočnosti tega sklepa (6. tč. izreka). Izrek o stroških tožene stranke odpade (7. tč. izreka).

Zoper sodbo sodišča prve stopnje se glede ugodenega dela zahtevka pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek obeh tožnic stroškovno zavrne oz. podrejeno, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Po mnenju tožeče stranke je sodišče prve stopnje napačno uporabilo materialno pravo, saj ni podan temelj odškodninskega zahtevka. Tovrstna odškodnina, ki jo uveljavljata tožnici, se lahko prisodi le v primeru, če gre za nezakonito prenehanje delovnega razmerja in nezakonite uvrstitve med trajno presežne delavce.

Zoper zavrnilni del sodbe sodišča prve stopnje (točka 2 in 4 izreka, kakor tudi zoper točko 5) nad priznanimi stroški se pritožujeta tožnici zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve pravil postopka ter predlagata, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, toženi stranki pa naloži v plačilo vse prvostopne stroške z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 15.11.1996 dalje do plačila in pritožbene stroške tožnic z zakonitimi zamudnimi obrestmi od izdaje drugostopne odločbe dalje, v 8 dneh pod izvršbo.

Pritožbeno sodišče je v sporni zadevi o pritožbah že odločalo s sodbo opr.št. Pdp .../97 z dne 14.12.1998 in sicer tako, da je pritožbi tožene stranke ugodilo in izpodbijano sodbo v izreku pod točko 1, 2, 3, 4, 5 in 7 spremenilo tako, da je zahtevek tožnic v celoti zavrnilo, pritožbo tožnic pa je zavrnilo kot neutemeljeno ter odločilo, da tožnice nosijo same svoje stroške pritožbenega postopka.

Pritožbeno sodišče se s pravnim stališčem sodišča prve stopnje ni strinjalo in je zaradi zmotne uporabe materialnega prava (200. člena ZOR) zahtevek tožnic zavrnilo iz razlogov kot izhajajo iz obrazložitve citirane sodbe sodišča druge stopnje.

Zoper sodbo sodišča druge stopnje sta tožeči stranki vložili revizijo, kateri pa je Vrhovno sodišče RS s sklepom VIII Ips 58/99 z dne 25.5.1999 ugodilo, sodbo sodišča druge stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo drugostopenjskemu sodišču v novo sojenje. Po stališču revizijskega sodišča je pritožbeno sodišče zmotno uporabilo materialno pravo. Splošno odškodninsko odgovornost določa zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR - Ur.l. SFRJ št. 29/78 - 57/89), ki v 1. odst. 154. člena določa, da kdor povzroči drugemu škodo, mora to škodo povrniti, če ne dokaže, da je nastala brez njegove krivde. V 155. členu ZOR-a pa je določba, da predstavlja škodo tudi povzročitev duševnih bolečin. Odškodninska odgovornost je podana, če so izpolnjeni elementi nedopustnega ravnanja, nastanka škode, vzročne zveze in odgovornost povzročitelja. V spornem primeru, ko je tožena stranka nezakonito uvrstila tožnice med začasne presežne delavce in je temelj zahtevka zato podan, je ostalo odprto bistveno vprašanje, ali je škoda sploh nastala in če je, ali škoda za tožnici res izvira iz nezakonitega sklepa o začasni nepotrebnosti njunega dela (vzročna zveza), kar je pogoj odškodninske odgovornosti. Ker v dosedanjem postopku ta dva pogoja odškodninske odgovornosti po stališču revizijskega sodipšča nista bila dovolj razčiščena, do katerega pa se pritožbeno sodišče ni opredelilo, je pritožbeno sodišče v ponovljenem postopku pritožbama ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, da bo v skladu z razlogi revizijske sodbe ugotovilo elemente odškodninske odgovornosti.

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na 3. odst. 166. v zvezi s 154. členom ZPP.