Jedro

Sodišče mora ugotoviti pomen in pravno naravo podpisa matere na štipendijski pogodbi mladoletnega sina.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba proti drugotoženi stranki se razveljavi in se v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da morata toženca povrniti tožeči stranki prejeto štipendijo v znesku 9.066,50 tolarjev z obrestmi v višini dvakratnih rednih bančnih obresti za hranilne vloge na vpogled, kakršne določa Gorenjska banka, enota Tržič, od 19.9.1990 dalje; in pravdne stroške v znesku 4.500 tolarjev. Proti prvotoženemu štipendistu D.E. je izdalo sodbo zaradi izostanka, o obveznosti drugotožene stranke Da.E. pa je odločilo potem, ko je opravilo dokazni postopek.

Proti sodbi se je pritožila samo drugotožena stranka. Ponavlja, da denarja ne more vrniti, ker ji gmotne razmere tega ne dovoljujejo. V družini je zaposlena samo ona, mož je sladkorni bolnik in ne dela, starejši sin je v vojski, mlajši pa je šoloobvezen. Vsi morajo živeti z njeno plačo, od katere mora mesečno odplačevati tudi 10.000 tolarjev posojila. Ker prejeta plača ne zadošča za stroške in za hrano ter si mora ob koncu meseca izposojati denar, ne more plačevati ničesar dodatnega. Zaveda se, da je podpisala pogodbo in če bi bila mogla, bi bila denar vrnila že prej, da se ne bi kopičile obresti.

Ker je slišala, da marsikdo, ki ni bil sposoben plačati, ni plačal štipendije, sprašuje zakaj tudi nje ne bi oprostili.

Tožeča stranka je odgovorila na pritožbo. Predlaga njeno zavrnitev in sporoča, da se bo sama odločila, kdaj bo predlagala izvršbo, če tožena stranka svoje dolžnosti ne bo prostovoljno izpolnila.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče druge stopnje je preizkusilo izpodbijano sodbo v skladu z določilom 365. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP). Pri preizkusu sodbe po uradni dolžnosti je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje pri presoji dolžnosti drugotoženke napačno uporabilo materialno pravo. Svojo odločitev je oprlo na dejstvo, da je tudi drugotoženka podpisala štipendijsko pogodbo, zaradi česar naj bi morala tudi ona nerazdelno vrniti štipendijo, ki jo je prejel prvotoženi. Toda sodišče prve stopnje ni ugotovilo pomena toženkinega podpisa in ni ocenilo, ali je podpisala pogodbo kot zakonita zastopnica mladoletnega pogodbenika po določilih 56. do 58. členu Zakona o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju: ZOR), ali kot porok po določilih 997. in naslednjih členov ZOR, pri čemer tudi ni opredelilo oblike poroštva (1004. člen ZOR). Ker torej sodišče prve stopnje ni uporabilo določb materialnega prava, ki bi jih moralo uporabiti in navesti v razlogih izpodbijane sodbe in ker zaradi tega tudi ni dovolj popolno ugotovilo dejanskega stanja, je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo in razveljavilo sodbo, v kolikor se nanaša na drugotoženo stranko (370. člen ZPP).

Sodišče prve stopnje naj v ponovljenem postopku pregleda Pravilnik o izobraževanju Tovarne P., na podlagi katerega je bila sklenjena pogodba o kadrovski štipendiji in zasliši pravdni stranki o pravni naravi drugotoženkinega podpisa na tej pogodbi. Drugotoženki naj tudi predoči njen zapis v odgovoru na tožbo: "vem, da sem dolžna plačati, ker sin šole ni naredil..." in ugotovi pomen.

Določila Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. SFRJ št. 4/77 do 27/90 in RS 55/92) in Zakona o obligacijskih razmerjih (Ur.l. SFRJ št. 29/78, 39/85 in 57/89) so uporabljena na podlagi prvega odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur.l. RS št. 1/91-I) kot republiški predpis.