Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSC Sklep I Ip 169/2020

ECLI:SI:VSCE:2020:I.IP.169.2020 Civilni oddelek

odločba o pravici do nadomestila preživnine izterjava zamudnih obresti izvršilni naslov
Višje sodišče v Celju
30. junij 2020

Povzetek

Sodišče je delno ugodilo pritožbi dolžnika, ker upnik nima izvršilnega naslova za izterjavo zakonskih zamudnih obresti od posameznih zneskov nadomestila preživnine. Sodišče je razveljavilo sklep o izvršbi v delu, ki se nanaša na te obresti, in spremenilo odločitev o stroških ugovornega postopka, saj upnik ni ustrezno izkazal stroškov fotokopiranja.
  • Izvršilni naslov za izterjavo zakonskih zamudnih obrestiAli ima upnik izvršilni naslov za izterjavo zakonskih zamudnih obresti od posameznih zapadlih zneskov nadomestila preživnine?
  • Pravica do kontradiktornosti v postopkuAli je bila dolžniku kršena pravica do kontradiktornosti postopka zaradi neprejete vročitve odgovora upnika na ugovor?
  • Utemeljenost stroškovAli je sodišče pravilno priznalo stroške fotokopiranja in ali je upnik moral izkazati nastanek teh stroškov?
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Upnik nima izvršilnega naslova za izterjavo zakonkskih zamudnih obresti od posameznih zapadlih zneskov nadomestila preživnine.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje - v izpodbijani I. točki izreka delno spremeni tako, da se ugovoru delno ugodi, sklep o izvršbi z dne 24. 8. 2018 se razveljavi v delu, v katerem je dovoljena izvršba zaradi izterjave zakonskih zamudnih obresti od posameznih zneskov glavnice in se v tem delu predlog za izvršbo zavrne, - v izpodbijani II. točki izreka spremeni tako, da se znesek 26,10 EUR nadomesti z zneskom 6,30 EUR.

II. V preostalem se pritožba zavrne in se v še izpodbijanih a nespremenjenih delih sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom zavrnilo ugovor dolžnika (I. točka izreka) in odločilo, da mora dolžnik upniku v roku 8 dni povrniti stroške ugovornega postopka v znesku 26,10 EUR, v primeru zamude pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po preteku tega roka dalje do plačila (II. točka izreka).

2. Navedeni sklep dolžnik pritožbeno izpodbija in uvodoma uveljavlja vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki ga je v postopku izvršbe smiselno uporabiti na podlagi 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Izpostavlja, da je že v ugovoru navedel, da je prejel le sklep o izvršbi in predlog za izvršbo, ne pa tudi ostalih listin, ki so navedene kot dokaz v predlogu za izvršbo. Sodišče je v izpodbijanem sklepu pojasnilo, da je upnik k odgovoru na ugovor priložil vse listine, na katere se je skliceval v predlogu za izvršbo, in da je odgovor upnika skupaj s priloženimi listinami poslalo dolžniku v izjavo, ki pa se o upnikovem odgovoru naj ne bi izjavil. Navedeno ne drži, ker dolžniku odgovor na ugovor s prilogami nikoli ni bil vročen, saj mu ni bilo vročeno obvestilo o prispeli pošiljki niti mu ni bilo po preteku 15 dni puščeno pisanje v poštnem nabiralniku. Posledično se o odgovoru upnika ni mogel izjaviti in je bila zato dolžniku kršena pravica do kontradiktornosti postopka. Sodišče v 5. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa pojasnjuje, da je upnik vse relevantne listine priložil k odgovoru na ugovor, sodišče pa je vse listine dolžniku posredovalo v vednost. Poudarja, da odgovora upnika na ugovor in priloženih listin nikoli ni prejel in se ni nikoli z njimi seznanil, zato predlaga v tem delu, da se opravi ustrezna poizvedba o pravilni in zakoniti vročitvi teh listin dolžniku. Vztraja, da teh listin nikoli ni prejel, zato je sodišče izpodbijan sklep izdalo še preden je dolžniku pravilno in zakonito vročilo odgovor upnika v izjavo in se sodišče pred izdajo izpodbijanega sklepa niti ni prepričalo, kdaj naj bi bil odgovor upnika dolžniku s prilogami sploh vročen, v koliko dneh naj bi se dolžnik o tem izjavil niti ni navedeno, kdaj je rok za izjavo iztekel. Opozarja, da gre za obsežno sodno pošiljko, zato odgovora na ugovor s priloženimi listinami, ki naj bi jih bilo 99, v svojem poštnem nabiralniku gotovo ne bi spregledal. Izpostavlja tudi, da je obrazložitev v 6. točki nejasna in nerazumljiva, saj se izpodbijanega sklepa ne da preizkusiti, ker je časovno obdobje, ki ga navaja sodišče povsem nejasno in nerazumljivo in ne ve, kaj je sodišče s tem želelo povedati in na kaj se to časovno obdobje nanaša. V zvezi s tem še pojasnjuje, da je njegova preživninska obveznost do otrok v plačanem delu prenehala in da bi morala zakonita zastopnica upniku sporočiti o dolžnikovih poplačilih preživninske obveznosti. Sodišče je upniku neutemeljeno priznalo 26,10 EUR stroškov. Neutemeljeno je za stroške fotokopij upniku priznalo 19,80 EUR, kar naj bi predstavljalo stroške za 99 kopij po ceni 0,20 EUR. Navaja še, da ne ve, ali je upnik za stroške fotokopiranja priložil račun, v kolikor pa ga je priložil, bi sodišče moralo kot upravičen strošek upoštevati povprečen strošek cene fotokopiranja listov, v kolikor pa računa za fotokopije ni predložil, pa mu tega stroška ne bi smelo priznati, saj mu je sodišče nadalje priznalo še 5,00 EUR za stroške papirja in tiskanja. Dolžnik za svoje navedbe predlaga vpogled v spletne strani glede cen fotokopij (Fotokopirnica AA 7 centov, Fotokopirnica BB 10 centov, Fotokopirnica CC 7 centov) in na tej podlagi trdi, da povprečna cena fotokopije znaša 8,5 centov. Dolžnik končno navaja tudi, da niti ne ve, koliko listov je bilo potrebno kopirati, saj jih ni prejel. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijan sklep razveljavi.

3. Upnik pritožbenega odgovora ni vložil. 4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Predmet tega pritožbenega preizkusa je odločitev, s katero je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor dolžnika zoper sklep o dovolitvi izvršbe in odločitev o stroških ugovornega postopka.

6. Sklep o dovolitvi izvršbe je bil v konkretni zadevi izdan na podlagi izvršilnega naslova. Kot je pravilno navedlo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, mora dolžnik v ugovoru zoper sklep o dovolitvi izvršbe navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predložiti dokaze. Pri ugovoru zoper sklep o dovolitvi izvršbe na podlagi izvršilnega naslova so pravno pomembna tista dejstva, ki preprečujejo izvršbo in so primeroma navedena v prvem odstavku 55. člena ZIZ.

7. Dolžnik pritožbeno izpodbija zaključek sodišča prve stopnje, da mu je odgovor upnika na ugovor skupaj s prilogami1 poslalo v izjavo in da se dolžnik o odgovoru upnika ni izjavil. V pritožbi trdi, da mu odgovor upnika s prilogami ni bil vročen, saj ni prejel niti obvestila o sodni pošiljki niti mu bilo sodno pisanje puščeno v poštnem nabiralniku po preteku roka 15 dni, ko bi pisanje lahko dvignil, posledično pa se o odgovoru upnika ni mogel izjaviti.

8. Iz vročilnice v spisu izhaja, da je bila vročitev odgovora na ugovor z dne 29. 10. 2018 skupaj s prilogami in dopisom sodišča prve stopnje z dne 13. 3. 20192 dolžniku opravljena po pravilih, ki veljajo za t.i. fikcijo vročitve.

9. Fikcijo vročitve ureja ZPP v tretjem in četrtem odstavku 142. člena ZPP. Osebna vročitev fizični osebi se opravi tako, da vročevalec, če naslovnika ne najde v stanovanju in pisanje ne more vročiti kateremu od odraslih članov njegovega gospodinjstva, v hišnem ali izpostavljenem predalčniku oziroma na vratih stanovanja pusti obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje, in rok 15 dni, v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti. Na obvestilu in na pisanju, ki bi ga moral vročiti, vročevalec navede vzrok za takšno ravnanje in dan, ko je obvestilo pustil naslovniku, ter se podpiše (tretji odstavek 142. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Vročitev po prejšnjem odstavku se šteje za opravljeno z dnem, ko naslovnik pisanje dvigne. Če naslovnik pisanja ne dvigne v 15 dneh, se šteje, da je bila vročitev opravljena s potekom tega roka, na kar je treba naslovnika v obvestilu opozoriti. Po preteku tega roka vročevalec pusti pisanje v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku naslovnika. Če naslovnik nima predalčnika ali je ta neuporaben, se pisanje vrne sodišču, na kar je treba naslovnika v obvestilu opozoriti (četrti odstavek 142. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Na podlagi tretjega in četrtega odstavka 142. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ se vročitev šteje za opravljeno, ko naslovnik pisanje dvigne, če pisanja ne dvigne v petnajstih dneh, odkar mu je bilo puščeno obvestilo, pa se šteje, da je bila vročitev opravljena s potekom tega roka. Za pravilnost vročitve je torej odločilno, ali je naslovnik prejel obvestilo iz tretjega odstavka 142. člena ZPP, med tem ko je namen puščenega pisanja v hišnem predalčniku po preteku roka 15 dni zgolj v večji možnosti dejanske seznanitve naslovnika s pisanjem.

10. Izpolnjena in podpisana vročilnica je javna listina, ki dokazuje resničnost njene vsebine (prvi odstavek 224. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Gre za zakonsko domnevo, ki jo stranka sicer lahko izpodbija, a le z določno in z dokazi podprto trditvijo o razlogih za njeno neverodostojnost.3 Breme, da izpodbija pravilnost izpolnjene vročilnice, je v obravnavanem primeru na dolžniku, ki mora za konkretizirane trditve predložiti tudi ustrezne dokaze, ki vzbudijo resen dvom v pravilnost vročitve.

11. Vendar pa dolžnik za pritožbene trditve, da ni prejel obvestila o pisanju, ni predložil niti predlagal nobenih dokazov. Dolžnik v pritožbi navaja le, da se naj opravi ustrezna poizvedba o pravilni in zakoniti vročitvi listin, torej le glede prilog odgovora na ugovor, ne pa glede obvestila iz tretjega odstavka 142. člena ZPP, pri čemer je dodati, da tega dokaznega predloga dolžnik tudi sicer ni konkretiziral, saj ni pojasnil, kakšna poizvedba se naj opravi in kdo jo naj opravi. Njegove trditve o nepravilnosti vročitve so tako ostale na ravni pavšalnih in neizkazanih in kot take pri sodišču niso vzbudile dvoma v verodostojnost izpolnjene vročilnice.

12. Vročilnica v spisu je izpolnjena in podpisana, dolžnik pa s pritožbo po povedanem ni omajal njene verodostojnosti. Zato je sodišče prve stopnje njeni vsebini utemeljeno sledilo in na njeni podlagi pravilno presodilo, da je odgovor na ugovor bil dolžniku vročen.4 Pritožbeni očitek o zagrešeni kršitvi načela kontradiktornosti iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ tako ni utemeljeno uveljavljan.

13. Tudi ni utemeljen v pritožbi izpostavljen očitek o zagrešeni bistveni kršitvi določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Drži sicer, da je zapis obdobja od 5. 11. 2019 do 30. 9. 2015 v 6. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa nelogičen, vendar pa gre pri zapisu prvega datuma zgolj za očitno pisno pomoto pri zapisu letnice, saj je predhodno sodišče zapisalo pravilen datum 5. 11. 2012 in ob tem tudi pojasnilo, da je od 5. 11. 2012 dolžnik dolžan plačevati preživnino po pravnomočni sodbi Okrožnega sodišča v Kopru IV P 571/2012 z dne 6. 10. 2014, zaradi česar se kljub sicer napačnemu zapisu datuma 5. 11. 2019 (namesto pravilno 5. 11. 2012) sklep da preizkusiti.

14. Upnik je vsa zahtevana pojasnila in listine glede izvršilnega naslova priložil k odgovoru na ugovor, ugovorne navedbe, da je terjatev delno prenehala vsled plačil na račun zakonite zastopnice otrok, pa je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo kot neutemeljene. Nesporno je, da je bil dolžnik o vstopu upnika v pravice otrok glede izplačanih nadomestil preživnine obveščen 1. 10. 2015, zato bi lahko terjatev po tem datumu veljavno izpolnil le upniku, glede plačil v letu 2014 pa je sodišče prve stopnje tudi pravilno presodilo, da se ne nanašajo na predmetno terjatev, saj takrat upnik še ni vstopil v pravice otrok, ker odločba o nadomestilu preživnine še niti ni bila izdana.

15. V okviru preizkusa pravilne uporabe materialnega prava pa je sodišče druge stopnje ugotovilo, da je sodišče prve stopnje dovolilo izvršbo tudi za zakonske zamudne obresti od posameznega zneska nadomestila preživnine (2. točka predloga za izvršbo). Upnik nima izvršilnega naslova za izterjavo zakonskih zamudnih obresti od posameznih zapadlih zneskov nadomestila preživnine. Pravica do zakonskih zamudnih obresti ne izhaja iz odločbe z dne 31. 7. 2015, v kateri je v 4. točki izreka zapisana le dolžnost sklada od preživninskega zavezanca izterjati izplačana sredstva s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneskov izplačanih nadomestil preživnine za čas od dneva vsakega izplačila nadomestila preživnine do vračila. V skladu s 21. členom ZIZ je izvršilni naslov primeren za izvršbo, če so v njem poleg upnika in dolžnika navedeni tudi predmet, vrsta, obseg in čas izpolnitve obveznosti. Tem zahtevam priložena odločba sklada glede izterjevanih zakonskih zamudnih obresti ne ustreza, ker ni dovolj določena.5

16. Pritožba pa je utemeljena tudi v delu stroškovne odločitve, kjer je sodišče prve stopnje upniku priznalo za fotokopiranje k odgovoru upnika priloženih listin 19,80 EUR (= 99 x 0,20 EUR). Dolžnik utemeljeno pritožbeno izpostavlja, da bi upnik nastanek tega stroška moral izkazati tudi po višini, česar pa v pritožbi ni storil (poleg tega je k odgovoru na ugovor priloženih le 17 listov). Utemeljeno zato pritožba trdi, da so mu stroški fotokopiranja neutemeljeno priznani in da je ta strošek zajet v strošku papirja in tiskanja v znesku 5,00 EUR. Sodišče prve stopnje je tako zmotno upniku prisodilo strošek fotokopiranja v priglašeni višini 19,80 EUR. Pritožba preostalega dela stroškovne odločitve (stroški papirja in tiskanja, poštni stroški) konkretizirano ne izpodbija, materialnopravni preizkus pa v tem delu ni pokazal nepravilnosti.

17. Preostale navedbe za ta pritožbeni preizkus niso odločilnega pomena, zato se pritožbeno sodišče do njih ne bo posebej vsebinsko opredeljevalo (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

18. Sodišče druge stopnje je po obrazloženem dolžnikovi pritožbi delno ugodilo in sklep v izpodbijani I. točki izreka ob pravilni uporabi materialnega prava delno spremenilo tako, da je ugovoru delno ugodilo, sklep o izvršbi z dne 24. 8. 2018 razveljavilo v delu, v katerem je dovoljena izvršba zaradi izterjave zakonskih zamudnih obresti od posameznih zneskov glavnice (2. točka predloga za izvršbo) in v tem delu predlog za izvršbo zavrnilo, delno je ugodilo tudi pritožbi zoper stroškovno odločitev in ob pravilni uporabi materialnega prava izpodbijano II. točko izreka spremenilo tako, da je znesek 26,10 EUR nadomestilo z zneskom 6,30 EUR (3. točka 365. člena ZPP in 15. člen ZIZ). V preostalem pa je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in v še izpodbijanih in nespremenjeni delih sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP in 15. člen ZIZ), saj je ugotovilo, da pritožbeno uveljavljani razlogi niso podani niti ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ.

1 Po ugotovitvah sodišča prve stopnje je upnik k odgovoru priložil vse listine, na katere se je skliceval v predlogu za izvršbo, kakor je to določal drugi odstavek 44. člena ZIZ, kot je veljal pred novelo ZIZ-L in kot to določa tretji odstavek 58. člena ZIZ. 2 Poziv dolžniku, da se o odgovoru upnika na ugovor z dne 29. 10. 2018 izjavi v roku 8 dni. 3 Primerjaj četrti odstavek 224. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in sklep VS RS II Ips 374/2000 z dne 21. 2. 2001. 4 Iz vročilnice izhaja, da je bilo obvestilo o pisanju puščeno v dolžnikovem hišnem predalčniku 18. 3. 2019, zato se skladno s četrtim odstavkom 142. člena ZPP šteje, da je bila vročitev odgovora na ugovor skupaj s prilogami dolžniku opravljena 2. 4. 2019, 8 dnevni rok za izjavo iz dopisa z dne 13. 3. 2019 pa se je tako iztekel 10. 4. 2019. Iz vročilnice nadalje izhaja, da je bilo po poteku roka 15 dni, dne 3. 4. 2019 pisanje puščeno v dolžnikovem hišnem predalčniku. 5 Primerjaj tudi sklepe VS RS II Ips 128/2004, II Ips 149/2004, II Ips 68/2005 in druge.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia