Jedro

Določilo 2. člena Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij - ZLPP o tem, da se ta zakon ne uporablja za podjetja, ki opravljajo dejavnosti posebnega družbenega pomena, velja le za oblike lastninjenja, katere je za gospodarske javne službe uredil posebni zakon in sicer Zakon o gospodarskih javnih službah (Ur.l. RS št. 32/93 - v nadaljevanju ZGJS). Na upoštevanje tega predpisa napotuje 2.odst. 2. člena ZLPP, da se ZLPP uporablja tudi za gospodarske javne službe, če tako določi poseben zakon. Po določilu 2. odst. 69. člena ZGJS se obstoječa javna podjetja, ki opravljajo dejavnosti iz 68. člena (dejavnosti javne službe) samo z nepretežnim delom družbenega kapitala - lastninijo po zakonu, ki ureja lastninsko preoblikovanje podjetij.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se glasi: Tožbeni zahtevek, naj se odločba tožene stranke kot nezakonita odpravi ter razveljavijo vse vknjižbe in ukrepi, izvršeni na osnovi odločbe, in se vzpostavi stanje, kakršno je bilo pred odločbo ter da mora toženka plačati pravdne stroške s e z a v r n e. Tožeča stranka je dolžna plačati toženi stranki 276.640 sit pravdnih stroškov v osmih dneh, da ne bo izvršbe.

Obrazložitev

Tožeča stranka je vložila tožbo na podlagi 48b člena Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (Ur.l. RS št. 55/92, 7/93, in 31/93 - v nadaljevanju ZLPP). Zahtevla je, naj sodišče ugotovi nezakonitost odločbe izdana v revizijskem postopku ter to odločbo z njenimi posledicami razveljavi. Prvostopno sodišče je tožbenemu predlogu v celoti ugodilo.

Tožena stranka je v pravočasni pritožbi ponovila navedbe v izpodbijani odločbi in med pravdnim postopkom, zlasti glede nezakonitega prenosa kapitala na drugo podjetje brez nadomestila po 145b členu Zakona o podjetjih.

Tožeča stranka je v odgovoru na pritožbo predlagala zavrnitev pritožbe.

Sodišče druge stopnje je preizkusilo prvostopno sodbo v napadenem delu in v mejah uveljavljenih razlogov, kakor tudi v smeri tistih pritožbenih razlogov, na katere se mora ozirati po uradni dolžnosti.

Pri tem preizkusu je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je pritožba utemeljena in sicer iz naslednjih razlogov: Določilo 2. člena ZLPP o tem, da se ta zakon ne uporablja za podjetja, ki opravljajo dejavnosti posebnega družbenega pomena, velja le za oblike lastninjenja, katere je za gospodarske javne službe uredil posebni zakon in sicer Zakon o gospodarskih javnih službah (Ur.l. RS št. 32/93 - v nadaljevanju ZGJS). Na upoštevanje tega predpisa napotuje 2.odst. 2. člena ZLPP, da se ZLPP uporablja tudi za gospodarske javne službe, če tako določi poseben zakon. Po določilu 2. odst. 69. člena ZGJS se obstoječa javna podjetja, ki opravljajo dejavnosti iz 68. člena (dejavnosti javne službe) samo z nepretežnim delom družbenega kapitala - lastninijo po zakonu, ki ureja lastninsko preoblikovanje podjetij. Prav tak primer pa je bil pri tožeči stranki, ki je prenesla na novo podjetje pretežni del premoženja in dejavnosti. Zato so razlogi izpodbijane sodbe o tem, da ni zakonske podlage za revizijski postopek ter izpodbijano odločbo tožene stranke - napačni.

Prav tako ni pritrditi stališču tožeče stranke, ki ga je povzelo tudi prvostopno sodišče, da družbeno premoženje ni bilo oškodovano v smislu 8. točke 48a člena ZLPP, ker je tudi novo podjetje v družbeni lasti.

Tožeča stranka je dne 8.4.1991 ustanovila in 21.12.1992 dokapitalizirala podjetje T.d.o.o. po 2. odstavku 145b člena Zakona o podjetjih (SFRJ št. 77/88, 40/89, 46/90 in 61/90 - v nadaljevanju ZP) tako, da je na novo podjetje brez nadomestila prenesla pretežni del (v višini kot ga ugotavlja izpodbijana odločba tožene stranke) svojega kapitala. Tak prenos pa je po iterpretacijskih odločbah Ustavnega sodišča RS ( št. U-I-108/9-2 z dne 28.11.1991 objavljena v Ur.l.RS št 28/91, št. U-I-108/91-31 z dne 10.10.1992 objavljena v Ur.l. RS št. 52/92 in v odločbi U-I-108/91-39 z dne 13.7.1993 objavljena v Ur.l. RS št. 42/93) nezakonit. Iz umestitve 2. odst. 145b člena ZP v citiranem členu, ki ureja holdinške povezave izhaja, da prenos kapitala izven holdinških povezav ni imel podlage v zakonu. Zato je presumirano oškodovanje družbene lastnine iz 8. točke 48a člena podano v vseh primerih, ko je opravljen neodplačen prenos kapitala izven sestavljenih oblik podjetja - torej ko gre za zmanjšanje pri tistem subjektu, ki bi s prenosom moral ustvariti holdinško povezavo. Prav tak primer pa je bil ugotovljen v revizijskem postopku.

V primeru, da bi bilo celotno družbeno premoženje zmanjšano - kot to zanika tožeča stranka oz. izpodbijana sodba, bi šlo za oškodovanje po 48. členu ZLPP. V takem primeru oškodovanja ne bi bilo mogoče sanirati samo s knjigovodskimi vpisi.

Izrek o pritožbenih stroških temelji na določilu člena 166/II v zvezi s členom 154/I ZPP. Pri odmeri stroškov je sodišče priznalo toženi stranki stroške odvetnika skladno z veljavno odvetniško tarifo v višini 4160 točk in vrednostjo točke 66,50 sit. Ker gre za gospodarski spor po 1.točki 1. odst. 489. člena ZPP velja 8 dnevni paricijski rok iz 500. člena ZPP ( in ne 15 dnevni, kot ga je prvostopno sodišče navedlo v izreku o stroških in v pravnem pouku).