Jedro

Tožnica pomoči in postrežbe ne potrebuje, saj večino osnovnih življenjskih opravil, čeprav počasi in s težavo, še vedno zmore sama. Zato tožbeni zahtevek za priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo za opravljanje večine osnovnih življenjskih potreb ni utemeljen.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločbe tožene stranke št. ... z dne 16. 11. 2015 in priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo za opravljanje večine osnovnih življenjskih potreb od 5. 5. 2015 dalje, ker je presodilo, da je izpodbijani drugostopenjski upravni akt v zvezi z zavrnilnim prvostopenjskim z dne 11. 9. 2015, pravilen in zakonit. 2. Zoper sodbo se pritožuje tožnica iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno sojenje oz. podrejeno ustrezno spremembo.

Sodišče je odločilo v nasprotju z dejanskim stanjem in pristransko zavrnilo dokazni predlog, še posebej ugotovitve dr. A.A., ki jo je enako kot sodni izvedenec pregledal in ocenil, da je upravičena do dodatka za pomoč in postrežbo. Glede na starost je lahko vsakomur jasno, da sama ne more opravljati večino življenjskih potreb brez pomoči tretje osebe. Izgovor sodišča, da presoja pravilnost in zakonitost dokončne odločbe na podlagi dejanskega stanja, ugotovljenega na dan izdaje odločbe 16. 11. 2015 ne opravičuje neizvedbo dokazov, ki so predloženi pravočasno. Mnenje dr. A.A. je verodostojno in ga je potrebno upoštevati. V kolikor bi sodišče želelo popolno ugotoviti dejansko stanje, bi ju lahko tudi soočilo. Dokazni predlog je zavrnjen v nasprotju z Zakonom o pravdnem postopku in Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnica ne navaja ničesar takega, kar bi lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe, ki je izdana ob dovolj razčiščenem dejanskem stanju in pravilno uporabljenem materialnem pravu. V postopku ni prišlo do procesnih kršitve iz 2. odst. 339. člena Zakona o pravdnem postopku1 (ZPP), na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti, niti do smiselno zatrjevane kršitve iz 8. točke 2. odst. 339. člena ZPP, kot bo obrazloženo v nadaljevanju. Sodba je utemeljena s prepričljivimi dejanskimi in pravilnimi pravnimi razlogi, zato je na pritožbeno izvajanje potrebno dodati naslednje.

5. Pravna podlaga za pritožbeno rešitev zadeve je podana v Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju2 (ZPIZ-2). Po 99. členu ZPIZ-2 je namreč uživalcu pokojnine mogoče dodatek za pomoč in postrežbo priznati le, če je podano dejansko stanje iz 101. člena istega zakona. Torej, kadar so podane takšne trajne spremembe v zdravstvenem stanju, da uživalec pokojnine ne more zadovoljevati bodisi vseh ali opravljati večine osnovnih življenjskih opravil, ker se niti ob osebnih prizadevanjih in ob pomoči ortopedskih pripomočkov ne more samostojno gibati v stanovanju in zunaj njega, se samostojno hraniti, oblačiti in slačiti, se obuvati in sezuvati, skrbeti za osebno higieno, kakor tudi ne opravljati drugih življenjskih opravil, nujnih za ohranjanje življenja. Takšno dejansko stanje pa v obravnavi zadevi do izdaje izpodbijanih upravnih aktov, katerih zakonitost se presoja v tem sodno socialnem sporu, zagotovo ni dokazano.

6. V pisnem sodno izvedenskem mnenju prof. dr. B.B. (l. št. 21 do 24) je dovolj prepričljive in objektivizirane strokovno medicinske podlage za zaključek, da lahko tožnica do pravno relevantnega datuma ob osebnem prizadevanju in ob pomoči ortopedskih pripomočkov večino osnovnih življenjskih potreb opravlja sama. Ugotovljeno je, da je pomoč sicer rabila pri nekaterih opravilih osebne higiene, kot so umivanje las in kopanje, ostale potrebe pa opravlja počasneje in z naporom, vendar še zadosti uspešno. Ocena je podana na podlagi listinske medicinske dokumentacije, razpoložljive do izdaje drugostopenjske, v upravnem postopku do končne odločbe in izvida osebnega pregleda. Iz obrazložitve izvedenskega mnenja izhaja, da ima tožnica sicer številne zdravstvene težave. Vidi slabše, vendar zadosti za vsakdanja opravila v domačem okolju. Gibljivost rok je omejena in ne more segati po predmetih nad višino glave, oslabljena je moč in spretnost v rokah, zlasti palca, zato ne zmore natančnih opravil, kot je zapenjanje gumbov in čvrstih prijemov jedilnega pribora. Zaradi okvare ledvene hrbtenice, levega kolka in živcev spodnjih okončin se lahko prestopa ob opori, s hoduljo hodi počasi in na kratke razdalje v stanovanju, večinoma pa je vezana na uporabo vozička. S težavo se premešča med ortopedskima pripomočkoma in posteljo in zaradi omejene gibljivosti ne doseže stopal, zato si pri obuvanju nogavic in obuval mora pomagati z ustreznimi pripomočki. Zaradi gibalne oviranosti je v dejavnostih omejena, vendar je s prirejenimi oblačili in obuvali ter ob uporabi ortopedskih pripomočkov še vedno sposobna samostojno opravljati večino življenjskih opravil. S sodno izvedenskim mnenjem sta tako le še dodatno potrjeni oceni IK I z dne 21. 8. 2015 in IK II z dne 11. 11. 2015, ki sta skladno ocenili, da tožnica pomoči in postrežbe še ne potrebuje, saj večino osnovnih življenjskih opravil, čeprav počasi in s težavo, še vedno zmore sama. Tako ugotovljeno dejansko zdravstveno stanje v relevantnem obdobju pa je edino odločilno za pritožbeno rešitev predmetne zadeve.

7. Enako kot sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi tudi pritožbeno sodišče posebej poudarja, da se v predmetni zadevi ni mogoče uspešno sklicevati na medicinski izvid specialista nevrokirurga dr. A.A. z dne 9. 9. 2016, izdanim nekaj manj kot leto po končanem predsodnem postopku. V tem izvidu ugotovljen status in mnenje, ne moreta biti upoštevna. V socialnem sporu gre namreč za sodno kontrolo upravnih odločb o pravicah iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Pomeni, da sme sodišče tudi v konkretni zadevi pravilnost in zakonitost izpodbijanih upravnih aktov presojati ob upoštevanju listinske medicinske dokumentacije, ki izkazuje zdravstveno stanje do 16. 11. 2015. Medicinski izvidi novejšega datuma so lahko le predmet novega predsodnega upravnega postopka, uvedenega bodisi na predlog izbranega osebnega zdravnika ali na zahtevo tožnice same.

8. Že iz predhodno navedenih razlogov pred sodiščem prve stopnje zgolj zato, ker ni bil izveden dokaz z medicinskim izvidom dr. A.A., ki itak ne more biti upošteven, in ker ni bilo opravljeno njegovo soočenje s sodno medicinskim izvedencem dr. B.B., čeprav iz zapisnika z zadnje glavne obravnave dne 10. 11. 2015 ne izhaja, da bi tožnica to predlagala ali postopala po 286.b členu ZPP, ni prišlo, niti ni moglo priti do smiselno zatrjevane kršitve iz 8. tč. 2. odst. 339. člena ZPP. Slednja kršitev bi bila podana, če sodišče tožnici z nezakonitim postopanjem ne bi dalo možnosti obravnavanja pred sodiščem, kar se v obravnavanem primeru zagotovo ni zgodilo.

9. Zaradi obrazloženega je potrebno pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in na podlagi 353. člena ZPP potrditi sodbo sodišča prve stopnje.

1 Ur. l. RS, št. 73/2007 in 45/2008. 2 Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami.