Jedro

Revizija zatrjuje, da je tožnikovo zdravstveno stanje takšno, da ni več sposoben delati niti z omejitvami. Takšnega zatrjevanja ni mogoče upoštevati, ker gre za izpodbijanje dokazne ocene sodišča, kar ni dovoljen revizijski razlog.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odpravilo odločbi št. 24 4077892 z dne 12. 1. 2006 in št. I-4077892 z dne 13. 6. 2006, s katerima je tožena stranka zavrnila tožnikovo zahtevo za priznanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja. Ugotovilo je, da je pri tožniku od 7. 1. 1999 in še nadalje podana III. kategorija invalidnosti zaradi poškodbe pri delu, s pravico do zaposlitve v polnem delovnem času na drugem ustreznem fizično lažjem delu, delno stoje, delno sede, brez daljših prisilnih drž vratu in križa ter večjih fizičnih obremenitev, od 1. 4. 2003 dalje pa z dodatnimi omejitvami za drugo ustrezno delo, in sicer brez nočnega dela, dela na časovno normo in dela z ljudmi. Tožniku je naložilo, da se je dolžan v roku 30 dni po pravnomočnosti sodbe prijaviti pri zavodu za zaposlovanje, toženi stranki pa, da o pravici, odmeri in izplačevanju nadomestila za invalidnost odloči s posebno odločbo. Tožbeni zahtevek za ugotovitev I. kategorije invalidnosti in priznanje pravic iz tega naslova je zavrnilo.

2. Sodišče druge stopnje se je strinjalo z dejanskimi razlogi in pravno presojo prvostopenjskega sodišča, zato je pritožbo tožnika zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je njegovo zdravstveno stanje takšno, da ni več sposoben delati niti z omejitvami, zato bi mu morala biti priznana I. kategorija invalidnosti in pravice iz tega naslova. Predlaga, da Vrhovno sodišče reviziji ugodi in izpodbijano odločbo nadomesti z novo, oziroma podredno, da zadevo vrne v novo odločanje.

4. Revizija ni utemeljena.

5. Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam sodišč druge stopnje. Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (371. člen Zakona o pravdnem postopku, ZPP, Ur. l. RS, št. 26/1999 in nadaljnji).

6. Bistvenih kršitev določb pravdnega postopka revizija ne uveljavlja, zato v tem obsegu Vrhovno sodišče izpodbijane sodbe ni moglo in ni smelo preizkusiti.

7. Materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno.

8. V skladu s prvim odstavkom 163. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1, Ur. l. RS, št. 106/1999 in nadaljnji) na podlagi invalidnosti pridobljene pravice trajajo, dokler traja stanje invalidnosti, na podlagi katerega je bila pridobljena pravica. Iz dejanskih ugotovitev izpodbijane sodbe, na katere je Vrhovno sodišče vezano (tretji odstavek 370. člena ZPP), izhaja, da je tožnik še vedno zmožen s polnim delovnim časom opravljati delo na drugem delovnem mestu z omejitvami, ki jih je že v letu 1999 ugotovila invalidska komisija (invalidnost III. kategorije). Po mnenju psihiatrinje so zaradi distimije in somatizacijske motnje potrebne dodatne omejitve (prepoved nočnega dela, dela na časovno normo in dela z ljudmi), ki jih je sodišče v izpodbijani sodbi tožniku od 1. 4. 2003 dalje tudi priznalo. Revizija sicer zatrjuje, da je tožnikovo zdravstveno stanje takšno, da ni več sposoben delati niti z omejitvami, vendar takšnega zatrjevanja ni mogoče upoštevati, ker tožnik s tem izpodbija dokazno oceno sodišča, kar ni dovoljen revizijski razlog (tretji odstavek 370. člena ZPP).

9. Ker v postopku ni bilo dokazano, da bi bile pri tožniku podane takšne spremembe v stanju invalidnosti, ki bi ga upravičevale do priznanja I. kategorije invalidnosti, je sodišče ta tožbeni zahtevek utemeljeno zavrnilo.

10. Z revizijo uveljavljani razlogi niso utemeljeni, zato jo je Vrhovno sodišče na podlagi 378. člena ZPP zavrnilo.