Jedro

Če je tožnikovi pritožbi ugodeno, izpodbijani sklep upravnega organa prve stopnje odpravljen in zadeva vrnjena organu prve stopnje v ponovno odločanje, tožnik ne izkazuje pravnega interesa za tožbo v upravnem sporu.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS (Ur. l. RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 20. 10. 2004. Z navedeno odločbo je tožena stranka delno ugodila pritožbi tožnika zoper sklep Ministrstva za notranje zadeve z dne 23. 8. 2004, in citirani sklep odpravila v delu, v katerem je bilo odločeno, da tožnik ni bil izbran na javnem natečaju za zasedbo delovnega mesta višjega svetovalca, v nazivu višji svetovalec II. in I., v Direktoratu ..., in zadevo vrnila organu prve stopnje v ponoven postopek.

2. V obrazložitvi izpodbijane sodbe je sodišče prve stopnje navedlo, da se je glede na dejstvo, da je bila zadeva vrnjena prvostopnemu organu v ponovno odločanje, postopek vrnil na začetek v fazo prvostopnega odločanja. To pa pomeni, da je tožniku v ponovljenem postopku ponovno omogočeno varstvo pravic in pravnih koristi, najprej s pritožbo v upravnem postopku, nato pa še v upravnem sporu. V zvezi s tem sodišče prve stopnje še navaja, da sta prvostopni upravni organ in tudi tožena stranka, med tem, ko je tekel ta upravni spor, o zadevi že odločila in da je tožnik že tudi vložil novo tožbo v upravnem sporu, ki se vodi pod U 28/2006. Skladno s temi ugotovitvami se sodišče prve stopnje ni spuščalo v presojo posameznih tožbenih navedb. Glede na to, da je tožbo zavrnilo, pa tudi ni bilo pogojev za odločanje o zahtevku tožeče stranke za odškodnino, kot to izhaja iz določbe petega odstavka 65. člena Zakona o javnih uslužbencih.

3. Zoper to sodbo je tožnik dne 24. 3. 2006 vložil pritožbo (sedaj revizijo).V pritožbi (sedaj reviziji) uveljavlja pritožbena (sedaj revizijska) razloga bistvene kršitve pravil postopka upravnega spora in zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga, da Vrhovno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek. Zadeva organu prve stopnje ni bila vrnjena v ponovno vsebinsko odločanje, temveč le v odpravo formalnih pomanjkljivosti v obrazložitvi izpodbijanega sklepa o neizbiri. Postopek zato ni bil vrnjen v začetno fazo in v ponovnem postopku mu ni bilo omogočeno varstvo pravic, saj v ponovnem postopku tožena stranka njegovih pritožbenih navedb ni vsebinsko obravnavala ampak se je sklicevala na svojo prejšnjo odločbo. Ker sodišče prve stopnje njegovih tožbenih navedb ni presojalo, je kontradiktorna navedba v izpodbijani sodbi, da je odločba tožene stranke pravilna in zakonita. Ta kontradiktornost pa pomeni tudi bistveno kršitev določb postopka upravnega spora. Ker sodišče ni opravilo glavne obravnave, je podana tudi kršitev drugega odstavka 72. člena ZUS. Dne 25. 7. 2006 je tožnik vložil še dopolnitev pritožbe in dne 29. 7. 2007 ponovno dopolnitev pritožbe oziroma dopolnitev revizije.

4. Tožena stranka odgovora na tožbo ni vložila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. S 1. 1. 2007 je začel veljati ZUS-1, ki je v prvem odstavku 107. člena določil, da Vrhovno sodišče o pravnih sredstvih odloča po ZUS-1, v drugem odstavku 107. člena pa, da se zadeve, v katerih je bila vložena pritožba pred uveljavitvijo ZUS-1, obravnavajo kot pritožbe po ZUS-1, če izpolnjujejo pogoje za pritožbo po določbah ZUS-1, v primerih, ko je pravnomočnost sodbe po zakonu pogoj za izvršitev upravnega akta, ter v primerih, ko je pritožba izrecno dovoljena na podlagi posebnega zakona. V drugih primerih se vložene pritožbe, ki jih je vložila upravičena oseba in so pravočasne in dovoljene po določbah ZUS, obravnavajo kot pravočasne in dovoljene revizije, prvostopenjske sodbe pa postanejo pravnomočne. Glede na to določbo se v obravnavanem primeru vložena pritožba obravnava kot pravočasna in dovoljena revizija po ZUS-1, prvostopenjska sodba pa je postala pravnomočna dne 1. 1. 2007. 7. Revizijo kot izredno pravno sredstvo proti pravnomočni sodbi sodišča prve stopnje se lahko glede na določbo prvega odstavka 85. člena ZUS-1 vloži le zaradi bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava, za razliko od postopka s pritožbo, kjer se glede na 2. točko prvega odstavka 75. člena ZUS-1 preizkuša tudi pravilnost presoje postopka izdaje upravnega akta. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pa pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem okviru je bil tudi izveden revizijski preizkus v obravnavani zadevi.

8. Kot izhaja iz izpodbijane sodbe je sodišče prve stopnje na podlagi predloženih listin ugotovilo, da je bilo z izpodbijano odločbo tožene stranke tožnikovi pritožbi delno ugodeno, izpodbijani sklep prve stopnje pa je bil odpravljen, zadeva je bila dejansko vrnjena organu prve stopnje v ponovno odločanje. Tem dejstvom tožnik niti ne ugovarja. Glede na to je tožniku v ponovljenem postopku ponovno omogočeno varstvo njegovih pravic in pravnih koristi, kot je pravilno navedlo že sodišče prve stopnje, in sicer najprej s pritožbo v upravnem postopku, nato pa še v upravnem sporu s tožbo. Kot je pojasnilo sodišče prve stopnje in je razvidno iz predloženih spisov, je tožnik te možnosti izkoristil ter je zoper v ponovljenem postopku izdano prvostopenjsko odločbo vložil pritožbo in nato tudi novo tožbo v upravnem sporu (U 28/2006).

9. Ob takem stanju zadeve po presoji Vrhovnega sodišča tožnik ni več izkazoval pravnega interesa za tožbo v upravnem sporu. Pravni interes ima po prvem odstavku 4. člena ZUS tisti, ki uveljavlja oziroma izkaže, da je z izpodbijanim aktom prizadet v kakšnih svojih pravicah ali pravnih koristih in je zaradi takšne prizadetosti nujno sodno varstvo njegovih pravic ali pravnih interesov. Pravni interes, ki je bistvena predpostavka za dovoljenost upravnega spora, je torej možnost, da stranka v postopku, ki ga vodi, izboljša svoj pravni položaj. Navedeno pomeni, da mora izkazovati pravovarstveno potrebo, to je potrebo, da sodišče odloči, ker bi lahko z ugoditvijo tožbi dosegla kakšne pravice ali pravne koristi.

10. Glede na navedeno bi sicer sodišče prve stopnje moralo tožbo zavreči na podlagi 4. točke prvega odstavka 34. člena ZUS, saj tožeča stranka ni izkazovala pravnega interesa za odločitev o njeni tožbi. Vendar pa to, da sodišče prve stopnje tožbe ni zavrglo, ampak jo je zavrnilo, ne predstavlja take kršitve, ki bi vplivala na pravilnost in zakonitost odločitve, saj je navedlo v obrazložitvi izpodbijane sodbe, da se glede na ugotovljeno ni spuščalo v presojo posameznih tožbenih navedb.

11. Ker je tožnik dopolnitev pritožbe in dopolnitev revizije vložil po izteku pritožbenega roka, se Vrhovno sodišče do teh tožnikovih navedb ni opredeljevalo.

12. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče na podlagi določbe 92. člena ZUS-1 revizijo zavrnilo kot neutemeljeno, saj niso podani razlogi, zaradi katerih je bila vložena, in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti.