Jedro

Če je bilo med upravnim sporom odločeno o tožbi, vloženi zaradi molka upravnega organa, prvotni molk ne posega več v tožnikovo pravico ali v njegovo neposredno, na zakon oprto korist.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Celju, št. U 1496/95-15 z dne 11.12.2001.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožnikovo tožbo, ki jo je dne 6.10.1995 vložil zaradi molka tožene stranke, ker ni odločila o njegovi zahtevi za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje z dne 11.1.1995. V obrazložitvi svojega sklepa sodišče prve stopnje navaja, da je bilo o tožnikovi pritožbi odločeno z odločbo tožene stranke z dne 15.12.1995. Zato ga je sodišče prve stopnje v skladu s 37. členom Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 35/97, 65/93 in 70/00, ZUS) pozvalo, da v 15 dneh sporoči, ali glede na to, da je bilo o njegovi zahtevi odločeno, vztraja in v kakšnem delu vztraja pri tožbi oziroma ali tožbo razširja tudi na izdani upravni akt. Navedeni poziv je bil tožniku vročen dne 22.10.2001, nanj pa je vložil odgovor, v katerem je navedel, da je prejel navedeno odločbo, zoper katero je po svojem pooblaščencu dne 18.1.1996 vložil tožbo na Vrhovno sodišče Republike Slovenije. V nadaljevanju pa je navedel, da vztraja pri tožbah z dne 18.1.1996 in 3.10.1997. Sodišče prve stopnje je opravilo poizvedbe in ugotovilo, da je bila pri Vrhovnem sodišču Republike Slovenije dne 18.1.1996 vložena tožba zoper navedeno odločbo tožene stranke. O tej tožbi je bilo odločeno glede na spremembo ZUS s sodbo Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Celju, št. U 139/96-8 z dne 15.11.2000. Zoper to sodbo pa je tožnik vložil pritožbo na Vrhovno sodišče Republike Slovenije, o kateri pa še ni odločeno. Ker prvotni molk upravnega organa ne posega več v njegovo pravico ali v tožnikovo neposredno, na zakon oprto korist, je sodišče tožbo, na podlagi 4. točke 1. odstavka 34. člena ZUS, zavrglo.

Tožnik v pritožbi zoper izpodbijani sklep navaja, da je upravno sodišče s tem sklepom zavrglo njegovo tožbo, za katero ni bilo pristojno. Poseglo je v pristojnost Ustavnega sodišča Republike Slovenije, ki je že odločalo o nezakonitih posegih določene kategorije prebivalstva v Republiki Sloveniji (odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije, št. I-U-284/94, Konvencija o človekovih pravicah). Upravno sodišče, Oddelek v Celju vrši obstrukcijo in diskriminacijo, ker noče odgovoriti na njegovo zahtevo za izvršbo z dne 22.8.2001, ki je bila vložena na podlagi pravnomočne sodbe istega sodišča št. U-1618/95 z dne 13.3.2001. O političnih odločitvah Vlade, ki se izvajajo preko Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije za določeno kategorijo ljudi, lahko odloča samo sodišče iz 23. člena Ustave Republike Slovenije, ob upoštevanju Konvencije o človekovih pravicah. Nadalje navaja kronološki potek dogodkov od odvzema dokumentov leta 1992 do izdaje odločbe tožene stranke z dne 15.12.1995. Predlaga, da Vrhovno sodišče nezakonit sklep razveljavi.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po določbi 1. odstavka 4. člena ZUS je upravni spor dopusten, če tožnik uveljavlja, da je prizadet v svojih pravicah ali pravnih koristih zaradi upravnega akta ali zaradi tega, ker upravni akt ni bil izdan in mu vročen v predpisanem roku.

V obravnavani zadevi ni sporno, da je tožena stranka po vložitvi tožnikove tožbe z dne 2.10.1995 izdala odločbo z dne 15.12.1995, s katero je tožnikovo pritožbo zoper odločbo Ministrstva za notranje zadeve z dne 6.11.1995 zavrnila. O tožnikovi tožbi zoper to odločbo tožene stanke je bilo odločeno s sodbo Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Celju št. U 139/96-9 z dne 15.11.2000. Zato se pritožbeno sodišče strinja s presojo sodišča prve stopnje, da prvotni molk upravnega organa ne posega več v tožnikovo pravico ali v njegovo neposredno, na zakon oprto korist. Zato je, po presoji pritožbenega sodišča, sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da so izpolnjeni pogoji za izdajo izpodbijanega sklepa na podlagi določbe 4. točke 1. odstavka 34. člena ZUS.

Pritožbeni postopek, ki pa ga je tožnik sprožil zoper sodbo sodišča prve stopnje, št. U 139/96-9 z dne 15.11.2000 in se pri Vrhovnem sodišču Republike Slovenije vodi pod opr.št. I Up 242/2001, pa še ni rešen. Zato pritožbeno sodišče zavrača pritožbeni ugovor, da je sodišče prve stopnje z izdajo izpodbijanega sklepa poseglo v pristojnost Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Ker je predmet tega postopka le presoja zakonitosti izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje, pritožbeno sodišče drugih pritožbenih ugovorov, ki se neposredno ne nanašajo na izpodbijani sklep, ni obravnavalo.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče v skladu s 73. členom ZUS, v zvezi z 68. členom ZUS, zavrnilo pritožbo in potrdilo izpodbijani sklep.