Jedro

Sodišče prve stopnje je ob drugi postavitvi izvedenca kliničnega psihologa (po uradni dolžnosti) odločilo, da bodo nagrada in stroški izplačani iz sredstev Okrožnega sodišča v Ljubljani. Ne gre le za predhodno kritje stroškov, kot teorija razlaga četrti odstavek 153. člena ZPP za primer dokazovanja dejstev v zvezi z uporabo tretjega odstavka 3. člena ZPP ali kot je določeno v prvem odstavku 51. člena ZDZdr, ampak za končno odločitev o tem, kdo krije stroške.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (II. točka izreka od vejice dalje, kolikor se nanaša na predlagateljico ter stroške ponovitve dokaza z izvedencem klinične psihologije) razveljavi.

Predlagateljica sama krije stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ukinilo stike med mladoletnima sinovoma udeležencev postopka in nasprotnim udeležencem. Takšna odločitev je postala pravnomočna. Odločilo je še o stroških postopka, in sicer tako, da predlagatelj in nasprotna udeleženka krijeta vsak svoje; stroške izvedencev pa krijeta vsak do ene polovice. Tudi odločitev, da udeleženca krijeta vsak svoje stroške in vsak polovico stroškov prvega izvedenskega mnenja je pravnomočna.

2. Zoper odločitev o polovici stroškov ponovljenega dokaza z izvedencem kliničnim psihologom, ki naj bi jih krila, pa se pravočasno pritožuje predlagateljica. Pojasnjuje, da je bila ponovitev dokaza nepotrebna, novi izvedenec je bil postavljen, ker se nasprotni udeleženec s prvim, popolnim in pravilnim mnenjem ni strinjal; predlagateljica pa je temu odločno nasprotovala. Mnenje novega izvedenca je bilo enako prvemu mnenju, dokaz se je torej izjalovil, stroški pa so bili povzročeni po nepotrebnem. Ker predlagatelj ni hotel poravnati predujma, je sodišče izvedenca postavilo po uradni dolžnosti in njegovo plačilo opravilo iz proračuna.

Pritožnica še pojasnjuje, da bi plačilo stroškov izvedenca resno ogrozilo njeno preživljanje in preživljanje obeh mladoletnih otrok udeležencev postopka. Njeno premoženjsko stanje je slabo, izpolnjuje pogoje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ki ji je bila v postopku pred sodiščem prve stopnje tudi odobrena tako za odvetniško zastopanje na prvi in drugi stopnji kot za plačilo polovice stroškov prve izvedenke. Ker sodišče predlagateljici ni naložilo plačila predujma, ji je onemogočilo zaprositi za brezplačno pravno pomoč.

Predlaga spremembo sklepa tako, da sporni del stroškov krije nasprotni udeleženec ali proračun.

3. Nasprotni udeleženec na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožnica utemeljeno izpostavlja, da je sodišče prve stopnje ob drugi postavitvi izvedenca kliničnega psihologa (po uradni dolžnosti) odločilo, da bodo nagrada in stroški izplačani iz sredstev Okrožnega sodišča v Ljubljani (V. točka izreka sklepa II N 534/2016-98 in 4. točka njegove obrazložitve). Ne gre le za predhodno kritje stroškov, kot teorija razlaga 4. odstavek 153. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) za primer dokazovanja dejstev v zvezi z uporabo 3. odstavka 3. člena ZPP1 ali kot je določeno v 1. odstavku 51. člena Zakona o duševnem zdravju, ampak za končno odločitev o tem, kdo krije stroške.

6. Pritožnica ima zato prav, ko opozarja, da ni podlage za ponovno in drugačno odločitev o teh stroških2, zaradi česar je višje sodišče na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) pritožbi ugodilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu razveljavilo.

7. V skladu s 1. odstavkom 35. člena ZNP predlagateljica sama krije stroške pritožbenega postopka.

1 Prim. Betetto, N. v: Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 2. knjiga, Založba Uradni list in GV založba, Ljubljana 2006, stran 28. 2 Sporni del odločitve pa tudi ne predstavlja popolne odločitve o stroških, saj ni navedeno kdo mora komu plačati kakšen znesek stroškov.