Jedro

V konkretnem primeru pritožnica takšne izjave do konca zapuščinskega postopka na prvi stopnji ni podala, je pa izjavo o odpovedi dedovanju v skladu s 133. členom ZD podala v pritožbenem postopku.

Glede upoštevanja pritožbenih novot v zapuščinskih postopkih in glede uporabe pravil o prekluziji iz 337. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD in tudi 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1), je treba upoštevati naravo in namen tega postopka.

Izjava o odpovedi dediščine je dedna izjava (208. člen ZD) in predstavlja po svoji naravi uveljavljanje pravice, zato jo je treba upoštevati tudi v pritožbenem postopku.

Izrek

Pritožbi dedinje se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v IV. točki izreka spremeni tako, da IV. točka sedaj glasi: "Ostala zapuščina po pokojnem B.R., navedena v točki II.a) in II.e) tega sklepa je predmet dedovanja in se za dediča te zapuščine na podlagi zakona razglasi zapustnikov sin R.R., EMŠO: X, stanujoč R., do celote (1/1)."

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlog dediča R.B. za podaljšanje roka (zavrglo). V II. točki izreka je ugotovilo obseg zapuščine in v III. točki izreka je delno omejilo dedovanje premoženja po pokojnem. V IV. točki izreka je zapuščino razdelilo na podlagi zakona med zapustnikovega sina in zapustnikovo izvenzakonsko partnerko. Zapustnikova hči se je dedovanju odpovedala.

2. Zoper sprejeto odločitev se pritožuje dedinja - zapustnikova izvenzakonska partnerka. Navaja, da je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, saj dedinja z zapuščino ni razpolagala, ker postopek pred Okrožnim sodiščem v Mariboru II P 392/2019 ni tekel glede zapuščine po pokojnem R., pač pa o posebnem premoženju pritožnice. Pritožnica svoje izjave o sprejemu oziroma nesprejemu zapuščine ni podala, zato sedaj v pritožbenem postopku izjavlja, da ne sprejema zapuščine po B.R.. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in IV. točko izreka spremeni, tako da pritožnice ne razglasi za dedinjo po pokojnem B.R. oziroma sklep razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih navedb kot tudi v okviru uradnega pritožbenega preizkusa po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD).

5. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je pokojni živel v izvenzakonski skupnosti s pritožnico in je zapustil dva otroka. Oporoke ni naredil, zato je nastopilo dedovanje na podlagi zakona. K dedovanju so bili kot dediči prvega dednega reda poklicani zap. izvenzakonska partnerka in oba otroka, po enakih deležih.

6. V konkretnem primeru pritožnica takšne izjave do konca zapuščinskega postopka na prvi stopnji ni podala, je pa izjavo o odpovedi dedovanju v skladu s 133. členom ZD podala v pritožbenem postopku.

7. Po določbi tretjega odstavka 205. člena ZD lahko dediči do konca postopka podajo pri sodišču dedno izjavo. Dediči tako primarno uveljavljalo svoje dedne pravice in tudi ugovore v zapuščinskem postopku. Glede upoštevanja pritožbenih novot v zapuščinskih postopkih in glede uporabe pravil o prekluziji iz 337. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD in tudi 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1), je treba upoštevati naravo in namen tega postopka. Novejša sodna praksa se zavzema za upoštevanje posebne narave zapuščinskega postopka in dejstva, da gre za uveljavljanje dedne pravice in ne navajanje novih dejstev ter da sklicevanje na procesne določbe ZPP, ki urejajo prekluzijo ni mogoče.1 Izjava o odpovedi dediščine je dedna izjava (208. člen ZD) in predstavlja po svoji naravi uveljavljanje pravice, zato jo je treba upoštevati tudi v pritožbenem postopku.

8. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da dedinja v zapuščinskem postopku pred sodiščem prve stopnje dedne izjave ni podala, zato je sodišče druge stopnje dedno izjavo zapustnikove izvenzakonske partnerke s katero se odpoveduje dedovanju po pokojnem upoštevalo in sklep o dedovanju spremenilo tako, da je za dediča po pokojnem razglasilo zapustnikovega sina do celote (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

9. Odločitev o pritožbenih stroških je odpadla, ker jih pritožnica ni priglasila.

1 VSC Cp 31/2021 z dne 3. 3. 2021, VSL II Cp 768/2013 z dne 10. 7. 2013, VSL II Cp 53/2020 z dne 11. 3. 2020, Zakon o nepravdnem postopku ( ZNP-1, razširjena uvodna pojasnila GV Založba, Ljubljana 2020, str 101)