Jedro

Postopek v izvršilni zadevi se je začel 24.11.2008, to je pred uveljavitvijo ZOdvT, zato se mora v skladu s prvim odstavkom 41. čl. ZOdvT za odločanje o nagradi odvetnika uporabljati prej veljavna Odvetniška tarifa.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu delno spremeni, tako da je dolžnik dolžan upniku poleg v tč. III izreka izpodbijanega sklepa prisojenih nadaljnjih izvršilnih stroškov plačati v roku 8 dni še 2,28 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po poteku roka.

V preostalem delu se pritožba zavrne in se v še izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Upnik krije sam svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom (I.) sklenilo, da se izvršba, odložena s sklepom z dne 11. 5. 2011 nadaljuje; (II.) da se izvršba nadaljuje z novim izvršilnim sredstvom, in sicer z rubežem plače in drugih prejemkov, ki jih dolžnik prejema pri K., logistika, proizvodnja, trgovina in gostinstvo d.o.o. Š. v.; (III.) da je dolžnik dolžan upniku v roku 8 dni povrniti 69,66 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po poteku roka; (IV) da se upnikov predlog za odmero nadaljnjih izvršilnih stroškov v presežku zavrne kot neutemeljen.

Upnik se je zoper odločitev o nadaljnjih izvršilnih stroških pravočasno pritožil zaradi zmotne uporabe materialnega prava, kršitev določil Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) in zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Navaja, da je sodišče pri odmeri njegovih stroškov uporabilo Zakon o odvetniški tarifi in sicer tar. št. 3464, kar pa je napačno. Izvršilni postopek se je začel pred uveljavitvijo Zakona o odvetniški tarifi, zato bi moralo sodišče uporabiti pri odmeri stroškov staro odvetniško tarifo ter upniku priznati v predlogu z dne 23. 9. 2011 prijavljene stroške. Upnik se tudi sicer glede uporabe tar. št. 3464 ne more strinjati s sodiščem. V sodni praksi se je namreč uveljavilo stališče, da se tudi za novo izvršilno sredstvo uporabi tar. št. 3460 s količnikom 0,3, saj je predlog za novo izvršilno sredstvo vsebinsko soroden (osnovnemu) predlogu za izvršbo in ni razloga, da bi se stroškovno ovrednotil manj kot sam izvršilni predlog. Upnik zato predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sklep v izpodbijanem delu spremeni ter upniku prizna priglašene stroške z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva odločitve dalje do plačila. Priglaša tudi pritožbene stroške.

Pritožba je delno utemeljena.

V prvem odstavku 41. člena Zakona o odvetniški tarifi (Ur. l. RS št. 67/2008- ZOdvT; veljati je začel 1. 1. 2009) je določeno, da se v primeru, če se je sodni postopek na prvi stopnji začel pred uveljavitvijo tega zakona, nagrade in izdatki za storitve odvetnikov v tem postopku in v vseh nadaljnjih postopkih s pravnimi sredstvi določijo po doslej veljavni Odvetniški tarifi. Postopek v tej izvršilni zadevi se je začel 24. 11. 2008, to je pred uveljavitvijo ZOdvT, zato se v skladu z zgoraj navedeno prehodno in končno določbo ZOdvT za odločanje o nagradi odvetnika mora uporabljati prej veljavna Odvetniška tarifa (Ur. l. RS št. 67/2003 - OT). Upnik zato utemeljeno graja, da mu je sodišče prve stopnje napačno odmerilo nadaljnje izvršilne stroške, ker jih ni odmerilo na podlagi OT. Ob pravilni uporabi predpisa za odmero nagrade odvetniku (glede na drugi odstavek 155. člena ZPP), torej OT, je tako upnik upravičen do povrnitve naslednjih, v vlogi z dne 23. 9. 2011 priglašenih stroškov zastopanja po odvetniku: za sestavo predloga do nagrade v višini 125 točk (57,45 EUR) in ne do priglašenih 200 točk glede na vrednost predmeta in tar. št. 27/7a v zvezi s tar. št. 18/1, do povrnitve 20 % DDV (11,49 EUR) ter poštnine 3,00 EUR, skupaj tako do povrnitve zneska 71,94 EUR. Ker je sodišče prve stopnje dolžniku naložilo, da je dolžan upniku povrniti 69,66 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov, je pritožbeno sodišče moralo delno ugoditi upnikovi pritožbi in odločitev o pravdnih stroških delno spremeniti, tako da je sklep sodišča prve stopnje v odločitvi o stroških delno spremenilo, in sicer tako da je dolžnik dolžan upniku poleg v tč. III izreka izpodbijanega sklepa prisojenih nadaljnjih izvršilnih stroškov plačati v roku 8 dni še 2,28 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po poteku roka. Odločitev je pritožbeno sodišče sprejelo na podlagi 3. točke 365. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena in peto alinejo 358. člena ZPP ter 15. členom ZIZ. V preostalem delu pa je pritožbo zavrnilo in v še izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje, ker glede tega dela niso podani niti uveljavljeni pritožbeni razlogi niti tisti, na katere pazi po uradni dolžnosti (1. točka 365. člena v zvezi s 353. členom ZPP in 15. členom ZIZ).

Upnik je sicer delno uspel s pritožbo, a le s sorazmerno majhnim delom, zaradi katerega pa niso nastali posebni stroški. Njegov uspeh je zgolj 5 %, glede na znesek ki ga je izpodbijal (izpodbijal je razliko 43,64 EUR med prisojenim zneskom stroškov 69,66 EUR in zneskom stroškov, ki jih je v vlogi priglasil in ki bi znašali 113,30 EUR). Pritožbeno sodišče je zato odločilo, da mora sam kriti svoje pritožbene stroške (drugi odstavek 165. člena v zvezi s tretjim odstavkom 154. člena ZPP in 15. členom ZIZ).