Jedro

Odmera pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo.

Izrek

Reviziji se delno ugodi in se sodba pritožbenega sodišča spremeni: - v prvem odstavku izreka v navednicah tako, da se znesek 1.259.920 SIT nadomesti z zneskom 6.092,14 EUR (prej 1.459.920 SIT), znesek 1.250.000 SIT pa z zneskom 6.050,74 EUR (prej 1.450.000 SIT), - v drugem odstavku izreka v navednicah tako, da se znesek 1.050.000 SIT nadomesti z zneskom 3.546,99 EUR (prej 850.000 SIT), znesek 1.250.000 SIT pa z zneskom 6.050,74 EUR (prej 1.450.000 SIT), - ter v zadnjem stavku izreka tako, da je toženka dolžna v roku 15 dni povrniti tožnici 42,48 EUR pritožbenih stroškov, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od šestnajstega dneva po vročitvi te sodbe toženki do plačila.

V ostalem se revizija zavrne.Toženka je dolžna v roku 15 dni povrniti tožnici 53,49 EUR revizijskih stroškov, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od šestnajstega dneva po vročitvi te sodbe toženki do plačila.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je odločilo, da je toženka dolžna plačati tožnici odškodnino v znesku 1.259.920 SIT ter pravdne stroške v znesku 339.495 SIT, oboje s pripadajočimi zamudnimi obrestmi, v presežku glede še zahtevanih 1.050.000 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi in glede zakonskih zamudnih obresti od 1.250.000 SIT od 20.2.2000 do 6.4.2004 je tožbeni zahtevek zavrnilo, sklenilo pa je tudi, da se tožnica oprosti plačila sodnih taks.

Pritožbeno sodišče je pritožbi tožnice delno ugodilo in sodbo prvostopenjskega sodišča spremenilo le glede teka zamudnih obresti od prisojene odškodnine za nepremoženjsko škodo, v ostalem pa je pritožbo zavrnilo, v nespremenjenih izpodbijanih delih potrdilo sodbo prvostopenjskega sodišča ter odločilo, da tožnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Tožnica je iz razloga zmotne uporabe materialnega prava vložila revizijo proti zavrnilnemu delu sodbe pritožbenega sodišča. Pravi, da sta sodišči glede obsega njene nepremoženjske škode pravilno ugotovili dejansko stanje, vendar pa sta ugotovljena dejstva premalo vrednotili in ji zato prisodili občutno prenizko odškodnino. Pri odmeri odškodnine za prestane in bodoče telesne bolečine in neugodnosti sta premalo upoštevali stopnjo in trajanje prestanih telesnih bolečin in neugodnosti med dolgotrajnim zdravljenjem ter dejstvo, da bo bodoče občasne bolečine prestajala še dolgo, saj je bila ob poškodbi stara le 21 let. Iz tega naslova bi ji morali zato prisoditi vseh zahtevanih 1.200.000 SIT. Vso zahtevano odškodnino v višini 400.000 SIT bi ji morali prisoditi tudi iz naslova strahu, saj je po vrnitvi zavesti prestajala tri ure intenziven primarni strah, sekundarni strah pa je trajal več mesecev. Prenizko odškodnino pa sta ji sodišči odmerili tudi za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti. Pri odmeri te odškodnine sta sodišči premalo vrednotili dejstvo, da je zaradi poškodbe ovirana pri vseh aktivnostih, ki zahtevajo prisilno držo vratne hrbtenice, hitre in sunkovite gibe z vratom ter pri vseh opravilih, ki zahtevajo dobro koncentracijo. Zato je manj zmožna opravljati gospodinjska dela, ovirana pa je tudi pri delu v službi. Kot profesorica angleščine mora pri pouku vseskozi stati ali pa sedeti ter pisati na tablo, kar je vse povezano s prisilno držo vratnega dela hrbtenice. Zaradi hrupa pri delu z otroci postane nervozna, težje pa se tudi skoncentrira. Omejiti je morala smučanje in igranje tenisa, saj oba športa zahtevata hitre in sunkovite gibe z vratnim delom hrbtenice. Pri smučanju se ji tudi blešči, pri daljšem zadrževanju na soncu pa se pojavi glavobol. Tudi iz tega naslova bi ji morali sodišči prisoditi vso zahtevano odškodnino v znesku 700.000 SIT. Predlaga, da revizijsko sodišče sodbo pritožbenega sodišča v izpodbijanem delu spremeni tako, da toženki naloži v plačilo še nadaljnjo odškodnino v znesku 1.050.000 SIT s pripadki ter vse njene zaznamovane pravdne stroške s pripadajočimi zamudnimi obrestmi. Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija je delno utemeljena.

Ker z revizijo ni mogoče izpodbijati pravilnosti in popolnosti ugotovljenega dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP, Uradni list RS, št. 73/2007, ZPP-UPB3), je revizijsko sodišče vezano na ugotovitve nižjih sodišč o obstoju, trajanju in stopnji tožničinih telesnih in duševnih bolečin ter strahu. Zato ni upoštevalo zatrjevanj v reviziji, da je tožnica po nezgodi več ur prestajala intenziven primarni strah. Sodišči sta namreč ugotovili, da se zaradi nezavesti primarni strah pri njej ni pojavil. Revizijsko sodišče nadalje ugotavlja, da sta sodišči pri odmeri odškodnine iz naslova telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem ter iz naslova strahu ustrezno upoštevali merila iz 200. in 203. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR, Uradni list SFRJ, št. 29/78 in nasl., ki se v tej zadevi uporablja na podlagi 1060. člena Obligacijskega zakonika, Uradni list RS, št. 83/2001 in 40/2007). Temeljni načeli za odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo sta načelo individualizacije, ki zahteva določitev pravične denarne odškodnine glede na intenzivnost in trajanje telesnih in duševnih bolečin ter strahu in glede na vse konkretne okoliščine, ki se odražajo pri posameznem oškodovancu, in načelo objektivne pogojenosti višine denarne odškodnine, ki pri odmeri denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo terja upoštevanje pomena prizadete dobrine in namena te odškodnine, pa tudi to, da ne bi šla na roko težnjam, ki niso združljive z njeno naravo in družbenim namenom.

Sodišči sta ugotovili, da je tožnica v prometni nezgodi 16.8.1999 utrpela hud udarec v glavo z zvinom vratne hrbtenice in pretres možganov. Za prestane in bodoče telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem, katerih obseg je razviden iz razlogov na četrti in peti strani prvostopenjske sodbe ter na tretji strani pritožbene sodbe, sta ji sodišči odmerili 600.000 SIT (sedaj 2.503,76 EUR) odškodnine, za več mesecev trajajoči sekundarni strah pa 150.000 SIT (sedaj 625,94 EUR) odškodnine. Upoštevajoč odškodnine, ki jih sodišča prisojajo v podobnih primerih za podobne vrste škode, obseg teh dveh oblik tožničine škode tudi po presoji revizijskega sodišča ne utemeljuje zvišanja prisojene odškodnine.

Revizija pa utemeljeno izpodbija pravilno uporabo 200. in 203. člena ZOR pri odmeri odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti. Iz ugotovitev nižjih sodišč izhaja, da je življenjska aktivnost tožnice zmanjšana zaradi posledic obeh poškodb - zvina vratne hrbtenice in pretresa možganov. Tožnica, ki je bila po podatkih v spisu ob škodnem dogodku stara 20 let, se je morala po nezgodi odpovedati igranju tenisa, smučanju in številnim drugim aktivnostim, ki so ji pomagale pri vzdrževanju njene samopodobe ter pri dvigovanju psihofizične kondicije. Še vedno ima postkomocionale težave, ki krnijo njeno življenjsko aktivnost, kjer mora biti ustvarjalna, hitra, elastična in gibka. Težje pa tudi opravlja svoj poklic profesorice za angleški in nemški jezik. Za takšen obseg škode iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti sta ji sodišči prisodili prenizko odškodnino. Upoštevaje odškodnine, prisojene v podobnih primerih za podobne vrste škode, je revizijsko sodišče presodilo, da je zahtevek tožnice za plačilo odškodnine 700.000 SIT (sedaj 2.921,05 EUR) iz tega naslova v celoti utemeljen. Na podlagi prvega odstavka 380. člena ZPP je zato reviziji delno ugodilo in sodbo pritožbenega sodišča spremenilo tako, kot izhaja iz izreka te sodbe. V ostalem pa je revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen ZPP).

V skladu z drugim odstavkom 165. člena ZPP je revizijsko sodišče ponovn o odločilo o stroških vsega postopka. Pri tem v odločitev o stroških prvostopenjskega postopka ni posegalo, ker je ocenilo, da okoliščina, da je tožnica po odločitvi o njeni reviziji v pravdi uspela z nadaljnjimi 8% zahtevka, ne narekuje drugačne porazdelitve stroškov prvostopenjskega postopka (drugi odstavek 154. člena ZPP). Uspeh tožnice z revizijo je revizijsko sodišče upoštevalo pri njenih stroških pritožbenega in revizijskega postopka. Ker je tožnici s to sodbo prisojenih 19% od 1.050.000 SIT odškodnine, zahtevane v pritožbi in reviziji, je toženka dolžna povrniti tožnici 19% njenih pritožbenih in revizijskih stroškov. Revizijsko sodišče je tožnici priznalo 375 točk po Odvetniški tarifi za sestavo pritožbe po odvetnici ter trikrat po 10 točk za tri poročila stranki, kar skupaj z 20% DDV na odvetniške storitve znese 486 točk oziroma ob sedanji vrednosti odvetniške točke (0,46 EUR) 223,56 EUR. Za sestavo revizije po odvetnici ji je priznalo 450 točk ter še trikrat po 20 točk za tri poročila stranki, kar skupaj z 20% DDV na odvetniške storitve znese 612 točk oziroma 281,52 EUR. Toženka je dolžna povrniti tožnici 19% njenih pritožbenih stroškov, to je 42,48 EUR in 19% njenih revizijskih stroškov, to je 53,49 EUR. Te stroške postopka je toženka dolžna povrniti tožnici v roku 15 dni (drugi odstavek 313. člena ZPP), v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obresti, ki tečejo od šestnajstega dne po vročitvi te sodbe toženki do plačila (načelno pravno mnenje Občne seje VSS z dne 13.12.2006).