Jedro

Iz točke b) tretjega odstavka 131. člena ZIL-1 ne izhaja, da je položaj zastopnika za modele in znamke pogojen z načinom, na katerega odvetnik opravlja dejavnost, tj. da v primeru, ko je zaposlen v odvetniški družbi ali pri drugem odvetniku, ki individualno opravlja dejavnost, kot odvetnik ne more biti vpisan kot zastopnik za modele in znamke.

Izrek

I.Tožbi se ugodi, odločba Urada za intelektualno lastnino št. 31240-240/2009 o zavrnitvi zahteve A. A. za vpis spremembe naslova v register zastopnikov za modele in znamke se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovno odločanje.

II.Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka v višini 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1.Toženka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožnikovo zahtevo za vpis spremembe naslova v register zastopnikov za modele in znamke. Na odločbi ni številke in datuma njene izdaje. O številki je sicer mogoče sklepati po opravilni številki spisa, ni pa mogoče ugotoviti, kdaj jo je toženka izdala. Zato je sodišče v izogib dvomom o predmetu odločitve v izrek te sodbe vneslo tudi izrek toženkine odločitve.

2.Iz obrazložitve izhaja, da je toženka 7. 7. 2022 prejela zahtevo tožnika, ki je pri uradu vpisan v register zastopnikov za modele in znamke (v nadaljevanju Register), za vpis spremembe njegovega naslova iz B. na C. Toženka ugotavlja, da je bil tožnik vpisan v Register 13. 3. 2013, ko je bil zaposlen pri odvetniku Č. Č., ki pa se je iz poslovnega registra 30. 9. 2015 izbrisal kot samostojni odvetnik ter 13. 4. 2015 vpisal kot Odvetniška pisarna Č. Č. odvetništvo d.o.o. Odvetniška pisarna D. D., d.o.o., v kateri je zaposlen tožnik, pa je bila vpisana v poslovni register 19. 4. 2021. Iz tega izhaja, da tožnik deluje zgolj v odvetniški pisarni D. D., d.o.o.

3.Po presoji toženke lahko zastopnik po drugem odstavku 15. člena Pravilnika o načinu opravljanja strokovnega izpita in vpisu v ustrezni register zastopnikov pri Uradu RS za intelektualno lastnino (v nadaljevanju Pravilnik) vloži vlogo za spremembo vpisanih podatkov le za tisti pravni subjekt, ki je že vpisan v Register. V tem primeru tožnik ni vpisan kot samostojni odvetnik niti v poslovnem registru niti v registru odvetnikov, saj od 19. 4. 2021 posluje zgolj v okviru odvetniške družbe. Odvetnik, ki opravlja poklic kot zaposleni v odvetniški družbi, ga ne more istočasno opravljati individualno. Gre torej za neobstoječ subjekt. Glede na navedeno po presoji toženke ne gre za spremembe v smislu drugega odstavka 15. člena Pravilnika ampak za vpis novega subjekta. Zato je tožnika pozvala, da mora v primeru, če se želi Odvetniška pisarna D. D., d.o.o. ukvarjati z zastopanjem strank pred uradom vložiti vlogo za vpis te družbe v Register in istočasno vložiti zahtevo za izbris odvetnika A. A. Ker tožnik temu ni sledil, je njegovo zahtevo zavrnila.

4.Tožnik se z izpodbijano odločbo ne strinja. V tožbi navaja, da je tožnik, A. A., vpisan v imenik odvetnikov in zato izpolnjuje pogoje iz točke b) tretjega odstavka 131. člena Zakona o industrijski lastnini (v nadaljevanju ZIL-1). Trdi, da je položaj zastopnika za modele in znamke vezan na osebo, ki mora imeti zadostno znanje in izkušnje, in ne na delodajalca, pri katerem je zaposlena oziroma na pravnoorganizacijsko obliko opravljanja dejavnosti. Tudi ZIL-1 ne zahteva, da bi moral biti odvetnik v Register vpisan tako, kot opravlja dejavnost, oziroma da je opravljanje dejavnosti kot samostojen odvetnik pogoj za vpis odvetnika v Register. Opozarja, da že ob izdaji odločbe o vpisu ni bil samostojni odvetnik, saj je bil tedaj zaposlen pri odvetniku Č. Č. Odtlej je kontinuirano zaposleni odvetnik, le delodajalec se je vmes zamenjal. Drži, da se kot zastopnik za modele in znamke lahko vpiše tudi odvetniška družba, katere družbeniki so odvetniki, vendar to po mnenju tožnika ne pomeni, da zastopnik za znamke in modele ne more biti odvetnik. Tudi za osebe iz točke a) tretjega odstavka 131. člena ZIL-1 velja, da jim ni treba navajati podjetja, preko katerega opravljajo dejavnost oziroma svojega delodajalca, pri čemer ob zamenjavi zaposlitve ne izgubijo svojega položaja. Zato meni, da toženkino stališče brez utemeljenega stvarnega razloga privilegira te osebe. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in vrne zadevo v ponoven postopek toženki. Uveljavlja tudi stroške postopka.

5.Toženka v odgovoru tožbi nasprotuje. Ne strinja se s tožnikom, da je položaj zastopnika za modele in znamke vezan na osebo in ne na delodajalca in da ni pomembno na kakšen način odvetnik opravlja dejavnost. Tožnik ni vpisan v poslovni register Slovenije kot poslovni subjekt, od 19. 4. 2021 pa je v ta register kot subjekt vpisana Odvetniška pisarna D. D., d.o.o. Odvetnik, ki opravlja poklic kot zaposleni odvetnik v odvetniški družbi, ga ne more istočasno opravljati individualno. Tudi v Registru je tožnik vpisan kot (samostojni) odvetnik in ne kot fizična oseba. Trdi, da to, da je bil tudi tedaj zaposlen pri odvetniku in da se je zamenjal le delodajalec, ni pravno relevantno. Pomembno naj bi bilo, da je na naslovu C. Ljubljana vpisana Odvetniška pisarna D. D., d.o.o., pri kateri je zaposlen. Če subjekt ne obstaja več, spremembe naslova pri njem ni mogoče zahtevati. Tožnikovo stališče naj bi bilo tudi v nasprotju s sodbo I U 1090/2020 in I U 1320/2018. Predlaga zavrnitev tožbe.

6.Tožba je utemeljena.

7.V petem odstavku 132. člena ZIL-1 je določeno, da se v register patentnih zastopnikov in register zastopnikov za modele in znamke vpišejo predvsem naslednji podatki: registrska številka zastopnika, podatki o zastopniku (priimek, ime in naslov oziroma firma in sedež), datum vpisa v register, podatke o osebah, ki izpolnjujejo pogoje iz točke a) drugega odstavka oziroma točke a) tretjega odstavka 131. člena tega zakona in so zaposlene pri zastopniku oziroma imajo z njim sklenjeno pogodbo (priimek, ime, naslov in izobrazba). Šesti odstavek pa določa, da minister, pristojen za področje industrijske lastnine, s podzakonskim predpisom natančneje določi vsebino zahteve za vpis zastopnikov v register, postopek vpisa v register, vrsto podatkov, ki se vpišejo v register, in postopek vpisa sprememb v register zastopnikov.

8.Na podlagi te določbe je minister sprejel Pravilnik, ki glede podatkov, ki se vpisujejo v Register v 15. členu določa, da se v Register zastopnikov vpišejo naslednji podatki: a) vrsta zastopnika: patentni zastopnik ali zastopnik za modele in znamke; b) registrska številka; c) datum vpisa; d) pri fizični osebi: priimek, ime, naslov in izobrazba; d) pri pravni osebi: firma, sedež in seznam fizičnih oseb, ki izpolnjujejo pogoje iz točke a) drugega oziroma tretjega odstavka 131. člena zakona, vključno z njihovimi podatki: priimek, ime in izobrazba (prvi odstavek). V register zastopnikov se vpišejo tudi vse kasnejše spremembe, kot so sprememba imena ali firme, sprememba naslova ali sedeža in izbris iz registra zastopnikov.

9.Drži stališče toženke, da odvetnik, ki opravlja poklic kot zaposleni odvetnik tega poklica istočasno ne more opravljati individualno. Vendar to v obravnavani zadevi ni relevantno. Po presoji sodišča namreč iz točke b) tretjega odstavka 131. člena ZIL-1 ne izhaja, da je položaj zastopnika za modele in znamke pogojen z načinom, na katerega odvetnik opravlja dejavnost, tj. da v primeru, ko je zaposlen v odvetniški družbi ali pri drugem odvetniku, ki individualno opravlja dejavnost, kot odvetnik ne more biti vpisan kot zastopnik za modele in znamke. Nenazadnje to izhaja že iz dejstva, da je bil tožnik v Register vpisan v času, ko je bil zaposlen pri drugem odvetniku. Po tej določbi je pomembno, da je zastopnik za modele in znamke lahko odvetnik ali odvetniška družba. Sodišče sodi, da v tem primeru odvetnik ni mišljen kot odvetnik, ki svojo dejavnost opravlja individualno, saj bi moral zakonodajalec tak pogoj določiti izrecno.

10.Gre za situacijo, primerljivo tisti iz točke a) tretjega odstavka 131. člena ZIL-1, po kateri je lahko zastopnik za modele in znamke oseba, ki ima najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskem programu druge stopnje, ali izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih druge stopnje, in je opravila strokovni izpit za zastopnika za modele in znamke pri Uradu. Zastopnik po tej določbi je torej fizična oseba, ki ima ustrezno raven izobrazbe in strokovni izpit za zastopnika. Delodajalec te fizične osebe ni pomemben. Pri odvetnikih pa je strokovnost izkazana s tem, da so postali odvetniki, saj to, da gre za odvetnika, dokazuje ustrezno znanje in izkušnje. Tožnik pravilno opozarja, da bi bili odvetniki, ki so zaposleni pri drugih osebah, v enakem položaju kot osebe iz navedene točke 131. člena ZIL-1 in s tem neenakopravno obravnavani, če bi morali pri menjavi delodajalca zahtevati nov oziroma drugačen vpis v register.

11.Med strankama ni sporno, da je tožnik odvetnik in da je kot odvetnik A. A. že vpisan v Register kot zastopnik za modele in znamke. Ta vpis temelji na navedeni določbi b) tretjega odstavka 131. člena ZIL-1. Tožnik je torej odvetnik, ne glede na to, ali svoj poklic opravlja individualno ali v odvetniški družbi. Pogoj za oba načina opravljanja odvetniškega poklica pa je, da je oseba sploh odvetnik, tj. da je vpisana v imenik odvetnikov.

12.Sodišče zato zavrača stališče toženke, da pri predlaganem vpisu spremembe naslova odvetnika ne gre za spremembo vpisa ampak za vpis novega subjekta, češ da subjekt ne obstaja več. Tožnik je fizična oseba, ki je še vedno odvetnik in je še vedno vpisan v Registru kot odvetnik A. A., saj iz njega ni bil izbrisan. Glede na četrti odstavek 132. člena ZIL-1 pa bi ga bilo iz Registra dopustno izbrisati le: a) če bi vložil zahtevo za izbris; b) če bi se mu s pravnomočno sodbo prepovedalo ukvarjanje z zastopanjem. Smiselno bi bil izbris glede na določbe Zakona o splošnem upravnem postopku mogoč tudi v primeru, če bi vpisani zastopnik izgubil sposobnost biti stranka, ne pa tudi v ostalih primerih. Zato se po presoji sodišča glede na citirana določila Pravilnika v Register lahko vpišejo vse kasnejše spremembe v zvezi z njegovimi podatki, vpisanimi v Registru, kar velja tudi za spremembo naslova.

13.Toženka se v zvezi s svojim stališčem, da naj bi se odvetniki v Register lahko vpisali le upoštevaje način na katerega opravljajo dejavnost, tj. kot samostojni odvetniki (individualno opravljanje dejavnosti) ali kot zaposleni v odvetniški družbi neutemeljeno sklicuje na sodbo I U 1320/2018. V navedeni zadevi so bile namreč okoliščine drugačne, saj je šlo za spremembo vpisa zastopnika na način, da bi se namesto odvetnika v Register vpisala odvetniška družba, torej druga oseba, ki (še) ni bila vpisana v register, kar po drugem odstavku 15. člena Pravilnika ni sprememba vpisa pri že vpisanem zastopniku. Tudi zadeva I U 1090/2020 je v relevantni okoliščini drugačna, zato sodišče s to sodbo ne odstopa od stališča, zavzetega v zadevi I U 1090/2020. V njej je namreč sodišče obravnavalo zadevo, v kateri je bil odvetnik, ki je bil kot zastopnik vpisan v Registru, izbrisan iz poslovnega registra, v katerega se je vpisala odvetniška družba. V obravnavani zadevi pa je bil tožnik vpisan v register v času, ko je bil kot odvetnik zaposlen pri drugem odvetniku, medtem ko je sedaj zaposlen v odvetniški družbi, torej pri drugem delodajalcu.

14.Glede na navedeno je sodišče na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 izpodbijano odločbo odpravilo in v skladu s tretjim odstavkom istega člena ZUS-1 zadevo vrnilo organu, ki je izpodbijani upravni akt izdal, v ponoven postopek. Sodišče je odločilo brez glavne obravnave, ker je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena tega zakona, v upravnem sporu pa ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom (prva alineja prvega odstavka 59. člena ZUS-1).

15.Ker je sodišče tožbi ugodilo, je tožnik v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 upravičen do povračila stroškov sodnega postopka v pavšalnem znesku po Pravilniku o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Zadeva ni bila rešena na glavni obravnavi, tožnika pa je v postopku zastopala odvetniška družba, zato se mu priznajo stroški v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika) ter 22 % DDV, ki znaša 62,70 EUR, skupaj 347,70 EUR. Stroške je dolžna povrniti toženka v roku 15 dni od vročitve sodbe. V skladu s prvim odstavkom 299. člena Obligacijskega zakonika zakonske zamudne obresti od stroškov postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo.

Zveza

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe Zakon o industrijski lastnini (2001) - ZIL-1 - člen 131, 131/3, 131/3-b, 132, 132/4

Pridruženi dokumenti

Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.