Jedro

V primeru, da je bil tožniku v socialnem sporu določen skrbnik za poseben primer zaradi tožnikove procesne nesposobnosti, tožnik ne more samostojno opravljati dejanj v postopku. Pritožba zoper sodbo, ki jo je vložil tožnik, se zavrže.

Izrek

Pritožba se zavrže. Sklep sodišča prve stopnje se v 3. vrsti izreka spremeni tako, da se izpustita besedi "kot prepozna".

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je sklenilo, da se tožnikova pritožba, ki jo je pred prvostopenjskim sodiščem vložil dne 17.7.1999 zoper sodbo prvostopenjskega sodišča, št. Ps 1.../96, z dne 10.9.1998, kot prepozna zavrže. Zoper sklep je vložil pritožbo tožnik sam (l.št. 119 in 123).

Pritožba se zavrže kot nedovoljena.

Iz spisa prvostopenjskega sodišča izhaja, da je navedeno sodbo (l.št. 85-87) vročilo tožnikovi skrbnici za poseben primer T.D. dne 12.10.1998, o čemer je v spisu sodišča prve stopnje povratnica.

Nedvomno je, da imenovana zoper navedeno sodbo pritožbe ni vložila, enako tudi ne toženec ter je sodba, št. Ps 1.../96, z dne 10.9.1998, postala pravnomočna dne 20.10.1998 (ugotovitev pravnomočnosti na navedeni sodbi). Iz tožnikove pritožbe zoper to sodbo (l.št. 97) smiselno izhaja, da je tožnik sam sodbo prejel dne 10.7.1999 ter zoper njo priporočeno po pošti dne 17.7.1999 oddal navedeno pritožbo.

To je prvostopenjsko sodišče z izpodbijanim sklepom zavrglo kot prepozno vloženo.

Zoper navedeni sklep je tožnik sam vložil dne 27.10.1999 priporočeno po pošti vlogo (l.št. 119), ki se glede na njegovo vlogo z dne 15.11.1999 (l.št. 123), oddano priporočeno na pošto dne 16.11.1999, obravnava kot pritožba tožnika zoper izpodbijani sklep. Tega je prvostopenjsko sodišče, kot je razvidno iz povratnice v spisu sodišča prve stopnje, vročilo tudi tožnikovi skrbnici za poseben primer in sicer dne 27.10.1999, ki pa pritožbe ni vložila.

Po določbi 82. čl. Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. SFRJ št. 4/77-35/91), ki se je na podlagi zakona uporabljal v času izdaje sodbe sodišča prve stopnje, mora sodišče po uradni dolžnosti ves čas paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, pravdno sposoben in ali zastopa pravdno nesposobno stranko njen zakoniti zastopnik. Glede na določbo 2. odst. 83. čl. zakona mora sodišče, če ugotovi, da tisti, ki nastopa kot stranka, ne more biti pravdna stranka (1. odst. 83. čl.), nima pa zakonitega zastopnika, zahtevati, naj pristojni skrbstveni organ postavi pravdno nesposobni stranki skrbnika. V spisu sodišča prve stopnje je na listovni številki 44 odločba Centra za socialno delo X., št. ....140/95-21, z dne 25.11.1996, na kateri je žig o pravnomočnosti z datumom 24.2.1997, o tem, da se tožniku postavi skrbnika za poseben primer in sicer T.D., dipl. pravnico, strokovno delavko navedenega Centra, z nalogo zastopati tožnika v postopku sodnega varstva pravic, ki se vodi pred prvostopenjskim sodiščem pod št. Ps 1.../96. Gre torej za situacijo, ko je tožniku postavljen skrbnik za poseben primer, urejeno v že navedeni določbi 2. odst. 83. čl. zakona. Tožnik torej zaradi pomanjkanja procesne sposobnosti v obravnavani zadevi ne more pravno veljavno sam opravljati procesnih dejanj in jih lahko zanj opravlja le navedena skrbnica za poseben primer.

Glede na opisano procesno situacijo bi moralo prvostopenjsko sodišče tožnikovo pritožbo zoper sodbo z izpodbijanim sklepom zavreči že kot nedovoljeno na podlagi 1. odst. 343. čl. iz razloga iz 3. odst. istega člena Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS, št. 26/99), saj je procesna sposobnost stranke procesna predpostavka, ki pa zaradi vsega že obrazloženega na strani tožnika v tej zadevi ni podana, ne pa, da jo je zavrglo kot prepozno, četudi bi bil rezultat za tožnika v obeh primerih enak. Zato je pritožbeno sodišče spremenilo izrek izpodbijanega sklepa tako, da je iz njega izpustilo besedi "kot prepozna". Pa tudi sicer razlogi za zavrženje ne spadajo v izrek, marveč v obrazložitev sklepa.

Tožnikovo pritožbo zoper navedeni sklep pa je pritožbeno sodišče zavrglo na podlagi določb 353. čl. sedaj veljavnega ZPP, ker je tudi ta pritožba glede na vse že obrazloženo nedovoljena. Po določbi 80. čl. zakona pa mora tudi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti paziti na vprašanje pravdne sposobnosti strank. Pritožbeno sodišče pritožbe zaradi nedovoljenosti po vsebini torej ni obravnavalo, vendar pa tožniku pojasnjuje naslednje.

Že navedena sodba je bila vročena tudi tožencu Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, saj je o tem v spisu prvostopenjskega sodišča povratnica, iz katere je razvidno, da je toženec sodbo prejel dne 12.10.1998. Glede zastopanja stranke je skrbnik za poseben primer po ZPP-ju, veljavnem v času izdaje sodbe sodišča prve stopnje, v celoti izenačen z zakonitim zastopnikom. Glede vročanja s tem v zvezi je ZPP v 138. čl. določal, da se v primeru, ko ima stranka zakonitega zastopnika (ali pooblaščenca), vročajo pisanja njemu, če ni v ZPP-ju drugače določeno. S tem v zvezi ZPP drugačnih določb ni imel. Ker je T.D., kot izhaja iz navedene odločbe centra, dipl. pravnica, nedvomno ne gre za osebo, ki bi se v smislu poznavanja določb ZPP smatrala za neuko osebo in glede na vse že obrazloženo ne morejo biti pravno relevantne navedbe v dopisu centra z dne 21.7.1999 prvostopenjskemu sodišču o razlogih, zaradi katerih je skrbnica za poseben primer menila, da se bo sodba z dne 10.9. 1998 vročila tudi tožniku osebno ter jo iz tega razloga sama tožniku ni vročila. Zato seveda tudi ne morejo biti pravno relevantna izvajanja centra v istem dopisu, po katerih naj bi se zaradi takšnega mnenja skrbnice za poseben primer sodba s strani prvostopenjskega sodišča vročila tudi tožniku osebno ter da bi zanj tekel pritožbeni rok šele od vročitve sodbe njemu dalje.