19. 1. 2023

ODLOČBA

Ustavno sodišče je v postopku odločanja o ustavni pritožbi Štefana Hudobivnika, Cerklje na Gorenjskem, ki ga zastopa Odvetniška družba Ošabnik, Klofutar in partnerji, o. p., d. o. o., Kranj, na seji dne 19. januarja 2023

odločilo:

Sklep Vrhovnega sodišča št. II Ips 127/2018 z dne 9. 5. 2019 se razveljavi in zadeva se vrne temu sodišču v novo sojenje.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pritožniku so bila v upravnem postopku odvzeta zemljišča, povezana s širjenjem letališča v Cerkljah na Gorenjskem. V obravnavanem nepravdnem postopku so sodišča na predlog Republike Slovenije odmerila še odškodnino zaradi razlastitve. Srž zadeve je, ali naj se predmetne nepremičnine vrednotijo kot gozdna zemljišča, za kar se je zavzemala Republika Slovenija, ali kot zazidljiva zemljišča, za kar se je zavzemal pritožnik. Sodišče prve stopnje je pritožniku prisodilo 38.035,11 EUR, kar je z zavrnitvijo njegove pritožbe potrdilo tudi sodišče druge stopnje. Pritožnik je vložil dovoljeno revizijo, ki jo je Vrhovno sodišče zavrglo, ker njegova odvetniška družba ni predložila novega pooblastila.

2.Zoper navedene sklepe je ustavni pritožnik vložil ustavno pritožbo. Zatrjuje kršitve ustavnih pravic iz 14., 22., 23., 25., 33. in 69. člena Ustave. V ustavni pritožbi izpostavlja dva vidika; s prvim izpodbija zavrženje revizije pred Vrhovnim sodiščem, z drugim pa odmero odškodnine. Glede zavrženja navaja, da je predložil ustrezno pooblastilo z vsemi sestavinami, zato je Vrhovno sodišče z zavrženjem revizije kršilo njegova ustavna procesna jamstva. Pritožnik trdi, da se Vrhovno sodišče o takem položaju doslej še ni izreklo, tudi sicer pa praksa Vrhovnega sodišča ni enotna, pri čemer se sklicuje na zadevo št. II R 114/2017. Ustavni pritožbi prilaga notarsko overjeno izjavo, da je z revizijo soglašal. Vrhovno sodišče naj bi postopalo presenetljivo in samovoljno, saj bi ga, če je podvomilo o pristnosti pooblastila, moralo najprej pozvati k overitvi pooblastila, kakor to določa zakon. Vrhovno sodišče naj ne bi razpolagalo s strokovnim grafološkim znanjem, za svoj sklep pa naj tudi ne bi podalo razlogov. Glede odmere odškodnine se pritožnik sklicuje na sodno prakso in izvedensko mnenje ter poudarja, da sporni zemljišči v času razlastitve nista bili gozdni zemljišči, temveč zazidljivi, zato bi morala biti odškodnina bistveno višja (331.405 EUR).

3.Ustavno sodišče je ustavno pritožbo s sklepom št. Up-853/19 z dne 22. 12. 2020 sprejelo v obravnavo, pri tem pa je senat Ustavnega sodišča vpogledal tudi v sodni spis Okrožnega sodišča v Kranju s št. N 34/2013. Ustavno sodišče je ustavno pritožbo vročilo Republiki Sloveniji, ki odgovora ni podala.

B.

4.Pritožnik uveljavlja protiustavnost stališča Vrhovnega sodišča, da konkretno pooblastilo, ki ga je pritožnikova pooblaščena odvetniška družba predložila v revizijskem postopku, ni bilo novo oziroma ni vsebovalo lastnoročnega podpisa. Navedeno stališče presoja Ustavno sodišče z vidika pritožnikovih ustavnih procesnih jamstev iz 23. člena Ustave.

5.Pri pooblastitvi gre za enostranski pravni posel, s katerim pooblastitelj, pravdna stranka, pooblasti oziroma upraviči pooblaščenca, običajno odvetnika, da ga v pravdi zastopa, tj. izjavlja voljo v njegovem imenu in za njegov račun. Pooblastilo je zunanji izraz strankine volje (zaupanja) in je namenjeno drugim (sodišču), zato je predvsem spoznavne narave. Kot listinska priloga k vlogi je v skladu s 107. členom Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08 in 10/17 – v nadaljevanju ZPP) lahko v prepisu, s čimer se je Ustavno sodišče ukvarjalo tudi v odločbi št. Up-648/09 z dne 14. 6. 2012 (Uradni list RS, št. 53/12, 7. in 8. točka obrazložitve). Pooblastilo je procesna predpostavka, na katero pazi sodišče ves čas postopka po uradni dolžnosti. Razen glede zahtev po pisnosti in podpisu zakon posebne obličnosti ali pojavnosti pooblastilne listine ne določa. V praksi so tipskim pooblastilnim obrazcem, značilnim za določenega pooblaščenca (npr. odvetnika ali odvetniško družbo), pogosto pridruženi dodatni, z vidika narave pooblastila nepotrebni elementi (npr. plačilo stroškov, način obveščanja itd.). Ti so uporabni za notranje razmerje (pogodbo o naročilu), sklenjeno med naročnikom storitve (stranko) in njenim izvajalcem (pooblaščencem). Spremenljivi deli sicer tipskih pooblastilnih obrazcev so najpogosteje datum, predmet pooblastitve ter podpis pooblastitelja. Odvetnik lahko na podlagi splošnega pooblastila opravlja vsa pravdna dejanja, ob vložitvi revizije kot izrednega pravnega sredstva pa mora predložiti novo pooblastilo (drugi odstavek 95. člena ZPP). V primeru dvoma o pristnosti pooblastila lahko sodišče vlagatelja pozove k njegovi overitvi oziroma odobritvi (tretji odstavek 97. člena ZPP). Pooblastilo učinkuje, dokler ga stranka ne prekliče oziroma se pooblaščenec razmerju ne odpove.

6.Vrhovno sodišče je sklep, da konkretno pooblastilo ni bilo novo oziroma ni imelo lastnoročnega podpisa, napravilo s primerjavo dveh pooblastil v sodnem spisu, tistim, ki ga je pritožnik predložil v postopku pred sodiščem prve stopnje, in reviziji priloženim pooblastilom. Kakor je pojasnilo, naj bi bilo slednje, ker so se nekateri njuni deli prekrivali, le dopolnjena preslikava predhodnega pooblastila. Naknadno naj bi bila dodana datum ter pripis, da se je pooblastilo dalo za revizijski postopek. Pri tem se je Vrhovno sodišče oprlo na prvi in drugi odstavek 95. člena, tretji odstavek 97. člena in 377. člen ZPP ter se sklicevalo na svojo, ob okoliščinah vsakokratnega primera izoblikovano sodno prakso,[1] po kateri mora iz pooblastila s standardom zanesljivosti izhajati, da je novo, izvirati pa mora iz časa, ko je stranki nastala pravica do vložitve izrednega pravnega sredstva.[2]

7.Ustava pravice do revizije kot izrednega pravnega sredstva proti odločbi drugostopenjskega sodišča ne zagotavlja. Zakonodajalcu je prepuščeno, ali bo to pravno sredstvo dopustil ali ne in pod katerimi pogoji. Vendar pa Ustavno sodišče v svojih odločitvah pogosto poudarja, da mora, če zakonodajalec neko pravno sredstvo dopusti, postopek s tem pravnim sredstvom ustrezati ustavnim zahtevam. To pomeni, da morata tako zakonska ureditev kot ravnanje sodišča v revizijskem postopku zagotoviti spoštovanje ustavnih procesnih jamstev.[3]

8.Niti zakon, ki pravno sredstvo dopušča, niti sodišče, ki ta zakon uporablja, zato ne smeta postavljati prestrogih postopkovnih ovir za vsebinski preizkus pravnega sredstva. V tem okviru mora Ustavno sodišče preveriti, ali je bil z izpodbijanim stališčem Vrhovnega sodišča pritožnikov dostop do sodišča pretirano otežen.

9.Ustavno sodišče ugotavlja, da je Vrhovno sodišče predloženemu pooblastilu, ki je vsebovalo vse običajne sestavine, odreklo pristnost kot značilno izvirno lastnost, ki bi predmetno pooblastilno listino (oziroma podpis na njej) razlikovala od predhodne s stopnjo zanesljivosti. Ob primerjavi dveh samostojnih in v postopku ločeno predloženih listin je sodišče predmetnemu pooblastilu odreklo izvirnost (novost) z razlago, da gre za predelano staro pooblastilo. Najprej to pomeni, da mu je tudi sámo Vrhovno sodišče priznalo (delno) izvirnost, vsaj ko gre za nov list papirja, nov datum in nov predmet pooblastitve. Prekrivanje tipskih sestavin sicer ne zanika zahtevane pristnosti. Ker so tovrstne listine pogosto računalniško že (pred)izpolnjeni obrazci, je določena stopnja njihovega ujemanja običajna, še posebej v primeru istih pooblaščencev. Razen kot navedeno, zakon ne določa, kakšna mora biti pojavnost pooblastilne listine, zato je ta do neke mere že po naravi stvari odraz strankine avtonomije. Nekatere dodatne (nepotrebne) sestavine (običajno vidiki pogodbe o naročilu, podpis pooblaščenca in drugo) na spoznavno vrednost pooblastila ne vplivajo, čeprav so njegov navidezni del oziroma so z njim združene na istem papirju kot nosilcu podatkov.

10.Odvetniška družba, ki je pritožnika nepretrgoma zastopala pred sodiščema prve in druge stopnje, je vlogo (revizijo) podpisala in opremila s štampiljko, upravičenje za zastopanje pa je izkazovala s priloženo listino v obliki računalniško predpripravljene in nato dopolnjene predloge. Pooblastilna listina je vsebovala tudi pritožnikov podpis, novi datum ter posebno opredelitev, da je bila namenjena predmetnemu revizijskemu postopku. S pisnostjo pooblastila je bil izpolnjen eden izmed dveh zakonskih pogojev, z lastnoročnostjo podpisa, v pomenu biti ustvarjen z lastno pritožnikovo roko, pa drugi. Če je bila namreč kopija sporne listine zgolj odtis starega izvirnika, ki vsebuje lastnoročni podpis, je enako lastnoročen tudi preslikani podpis, le da ni v izvirniku (originalu). Zakon omogoča vlaganje kopij prilog, s čimer se je prav v zvezi s pooblastili že ukvarjalo tudi Ustavno sodišče v odločbi št. Up-648/09. Z ugotovitvijo, da gre za delno prekrivajoči se pooblastili, Vrhovno sodišče o sami pripisljivosti tako podanega podpisa pritožnikovi osebnosti očitno ni podvomilo, kar kaže na vez med pritožnikovo voljo in opravljenim procesnim dejanjem. Čeprav se Vrhovno sodišče opira na tretji odstavek 97. člena ZPP, v sklepu ni najti razlogov, zakaj se kljub dvomu o pristnosti listine (oziroma podpisa) ob vseh navedenih okoliščinah ni odločilo za poziv k predložitvi overjene listine, kakor to mileje predvideva zakon.

11.Glede na navedeno Ustavno sodišče presoja, da je bil obravnavani način izvršitve pritožnikove ustavne pravice do sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave s tako zoženo razlago nepredvidljivo utesnjen, dostop do sodišča pa pretirano otežen.

12.Ustavno sodišče je izpodbijani sklep Vrhovnega sodišča razveljavilo in zadevo vrnilo temu sodišču v novo odločanje. V njem naj sodišče upošteva stališča Ustavnega sodišča iz te odločbe. Glede na sprejeto odločbo Ustavno sodišče drugih navedb ni presojalo, kot prezgodnji pa so izzveneli tudi pritožnikovi očitki, ki se nanašajo na odmero višine odškodnine iz sklepov sodišč prve in druge stopnje, zato jih Ustavno sodišče ni obravnavalo.

C.

13.Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – ZUstS) v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnici in sodniki dr. Rok Čeferin, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Neža Kogovšek Šalamon, dr. Špelca Mežnar, dr. Rok Svetlič in Marko Šorli. Ustavno sodišče je odločbo sprejelo s petimi glasovi proti trem. Proti so glasovali sodnika Accetto in Knez ter sodnica Kogovšek Šalamon, ki je dala odklonilno ločeno mnenje.

dr. Matej Accetto Predsednik

[1]Tako v sklepu Vrhovnega sodišča št. II Ips 360/2017 z dne 31. 1. 2019, 6. točka obrazložitve, in odločbah Vrhovnega sodišča, naštetih v drugi opombi izpodbijanega sklepa Vrhovnega sodišča št. II Ips 127/2018 z dne 9. 5. 2019 (št. II Ips 248/2017, št. II Ips 219/2012, št. II Ips 155/2010, št. II DoR 46/2017, št. II DoR 299/2016, št. II DoR 483/2011 ter št. II DoR 265/2009).

[2]Iz dopisa Vrhovnega sodišča št. II R 114/2017, ki ga je pritožnik priložil ustavni pritožbi in ga je Vrhovno sodišče poslalo v drugi zadevi, izhaja, da je sodišče stranko pozvalo k predložitvi izvirnika, sicer v fotokopiji predloženega pooblastila. Iz novejše prakse je razvidno, da Vrhovno sodišče stranko, ki pooblastila ne predloži, k temu pozove, medtem ko takoj zavrže tisto vlogo, ki ji stranka sicer priloži pooblastilo, a to ne doseže standarda zanesljivosti (npr. v sklepu št. II DoR 182/2021 z dne 21. 7. 2021, 8. točka obrazložitve, pri čemer je treba upoštevati, da je bil ta izdan po uveljavitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 10/17 – ZPP-E), kar pa za v tej odločbi podano stališče Ustavnega sodišča ni bistveno).

[3]Primerjaj z odločbami Ustavnega sodišča št. Up-736/04 z dne 9. 11. 2006 (Uradni list RS, št. 127/06), 4. točka obrazložitve, št. Up-117/12 z dne 10. 10. 2013 (Uradni list RS, št. 91/13 in 93/13 – popr.), 8. točka obrazložitve, in št. Up-2089/06, U-I-106/07 z dne 18. 10. 2007 (Uradni list RS, št. 102/07, in OdlUS XVI, 111), 11. točka obrazložitve.

[4]Tako v odločbi Ustavnega sodišča št. Up-736/04, 4. točka obrazložitve, ali odločbi št. Up-2089/06, U-I-106/07, 11. točka obrazložitve. Primerjaj s stališči Evropskega sodišča za človekove pravice v sodbi v zadevi Zubac proti Hrvaški z dne 5. 4. 2018, 73. do 99. in 109. točka obrazložitve, ali v sodbi v zadevi Liakopoulou proti Grčiji z dne 24. 5. 2006. Primerjaj tudi z odločbo Ustavnega sodišča št. Up-1782/08, U-I-166/08 z dne 18. 6. 2009 (Uradni list RS, št. 54/09 in OdlUS XVIII, 27) ali z odločbo s št. U-I-277/09, Up-1333/09, U-I-287/09, Up-1375/09 z dne 14. 6. 2011 (Uradni list RS, št. 58/11).

[5]Slovar slovenskega knjižnega jezika opredeli prístnost kot "lastnost, značilnost pristnega […]". "Pristen" pa je ta: 1. ki ima bistvene lastnosti, značilnosti glede na izvor, sestavine […], 2. ki izvira od avtorja: pristen rokopis, spis; pristno besedilo, // ki ni ponarejen: pristni dokumenti, viri; listina je pristna […].

[6]S sklicevanjem na tretji odstavek 97. člena ZPP je pristnost presojalo tudi Vrhovno sodišče. Glede pristnosti primerjaj tudi s stališči A. Galič, komentar k 97. členu, v: L. Ude, A. Galič (red.), Pravdni postopek: zakon s komentarjem, 1. knjiga, Uradni list Republike Slovenije, GV Založba, Ljubljana 2005, str. 403, 4. točka, in N. Betetto, komentar k 107. členu, v: L. Ude, A. Galič (red.), nav. delo, str. 435–436.

ODKLONILNO LOČENO MNENJE SODNICE DR. NEŽE KOGOVŠEK ŠALAMON

K ODLOČBI ŠT. Up-853/19 Z DNE 19. 1. 2023

1.V obravnavani zadevi je Vrhovno sodišče Republike Slovenije (Vrhovno sodišče) zavrglo dovoljeno revizijo, saj ji je bilo priloženo pooblastilo, ki po oceni Vrhovnega sodišča ni izpolnjevalo zahteve iz drugega odstavka 95. člena Zakona o pravdnem postopku. Po tej določbi mora odvetnik za vložitev izrednih pravnih sredstev predložiti "novo pooblastilo". V zadevi pred Vrhovnim sodiščem se je postavilo vprašanje, katera merila mora izpolnjevati strankino pooblastilo odvetniški pisarni, da zadosti zakonski zahtevi, po kateri mora biti pooblastilo v fazi revizijskega postopka novo. To pa odpira ustavnopravno vprašanje, ali zavrženje pravnega sredstva zaradi neustreznega pooblastila, ne da bi Vrhovno sodišče stranko pozvalo k dopolnitvi in predložitvi ustreznega pooblastila, pomeni kršitev 23. člena Ustave (pravica do sodnega varstva).

2.Vrhovno sodišče je v obravnavani zadevi zavzelo stališče, da pooblastilo ni novo. Do tega sklepa je prišlo po uradni dolžnosti s primerjavo pooblastila, predloženega v reviziji, ki naj bi bilo novo, z enim od prejšnjih pooblastil, danim od iste stranke isti odvetniški pisarni v postopku pred prvostopenjskim in drugostopenjskim sodiščem. Ugotovilo je, da so se vsi deli besedila v pooblastilu (tudi lastnoročno napisani podatki stranke in podpisi) prekrivali, naknadno pa je bil dodan nov datum in pripis, da se pooblastilo daje za postopek z revizijo. Vrhovno sodišče se je pri razlagi standarda "novo pooblastilo" sklicevalo na sodno prakso, po kateri se za novo pooblastilo šteje tisto, ki izvira iz časa, ko je stranki nastala pravica do vložitve izrednega pravnega sredstva.

3.Menim, da je s tem, ko je revizijo zavrglo, Vrhovno sodišče ravnalo pravilno, ustavnoskladno je razlagalo ZPP, posledično pa mu ni mogoče očitati kršitve 23. člena Ustave. Bistveno vprašanje v zadevi po mojem mnenju ni, ali je podpis na pooblastilu lastnoročen ali ne, kot izhaja iz odločbe, temveč, ali je pooblastilo novo v smislu, da je nastalo na novo in da je bilo podpisano na novo za namen revizijskega postopka. Nesporno je, da je pooblastilo lahko predloženo tudi v prepisu, saj to ZPP v 107. členu izrecno dovoljuje. Pri pooblastilu, ki je predmet tega postopka, pa ni bilo sporno, ali gre za izvirnik ali prepis. Torej ni šlo za vprašanje pristnosti in posledično za Vrhovno sodišče niso bile relevantne določbe, ki mu omogočajo (in ne zapovedujejo), da preveri pristnost priloženih listin. Zato menim, da Vrhovno sodišče stranke oziroma njenega pooblaščenca za zadostitev 23. členu Ustave ni bilo dolžno pozvati k dopolnitvi vloge. Naloga odvetnika je, da pazi, da je priloženo pooblastilo ustrezno.

4.Po tretjem odstavku 97. člena ZPP lahko sodišče, če dvomi o pristnosti pisnega pooblastila, s sklepom odredi, naj se priloži overjeno pooblastilo. Gre za specialno določbo, ki se uporabi takrat, ko sodišče dvomi o pristnosti pooblastila. To pa, kot že rečeno, v konkretnem primeru ni bilo vprašanje. Zato je Vrhovno sodišče revizijo lahko zavrglo in mu ni bilo treba stranke pozivati k dopolnitvi ali predložitvi overjenega pooblastila.

5.Menim, da je Vrhovno sodišče s svojim postopanjem v reviziji ustrezno zagotovilo spoštovanje procesnih jamstev iz 23. člena Ustave. Ta jamstva zagotavljajo, da niti zakon niti sodišče, ki zakon uporablja, ne smeta postavljati prestrogih postopkovnih ovir za vsebinski preizkus pravnega sredstva.

6.V odločbi je, nasprotno, zavzeto stališče, da je bil z izpodbijanim stališčem Vrhovnega sodišča pritožnikov dostop do sodnega varstva s tako zoženo razlago zakona nepredvidljivo utesnjen, dostop do sodišča pa pretirano otežen. Menim, da bi moralo biti v odločbi podrobneje pojasnjeno, kateri pogoji morajo biti izpolnjeni za ugotovitev kršitve 23. člena Ustave v tovrstnih primerih, torej kakšna je vsebina zgornje premise, ki je pripeljala do ugotovitve kršitve Ustave v obravnavanem primeru.

7.Člen 23 Ustave nesporno zagotavlja pravico do vsebinske, meritorne odločitve sodišča (do katere v obravnavanem primeru zaradi zavrženja revizije ni prišlo), vendar pa je za dostop do te pravice v sodnem postopku treba izpolniti vsakokratne procesne zahteve. V tovrstnih primerih Ustavno sodišče preverja, ali je Vrhovno sodišče "zakonskim določbam z razlago dalo takšen omejujoč pomen, kakršnega niti zakon ne bi smel določiti". V obravnavanem primeru gotovo ne gre za tak primer, saj je težko trditi, da glede na trenutno doktrino zahteva po predložitvi novega pooblastila v postopku revizije predstavlja pogoj, ki ga niti zakon ne bi smel določiti. Ustavno sodišče je predhodno tudi že odločilo, da gre za kršitev 23. člena Ustave, kadar sodišče zavrže tožbo le iz razloga, ker ji sploh ni bilo priloženo nikakršno pooblastilo. Tudi to ni vprašanje v konkretnem primeru, saj je bilo pooblastilo priloženo, pripravljeno pa je bilo v nasprotju z zakonskimi zahtevami.

8.Po ustaljeni presoji Ustavnega sodišča ni mogoče glede vsake procesne zahteve in pričakovane aktivnosti strank in njihovih pooblaščencev sklepati o kršitvi 23. člena Ustave. Urejenost postopka in določene formalne zahteve so za sodne postopke nujne. Za postopek z revizijo zaradi pravne zahtevnosti postopka veljajo strožja pravila, saj je zastopanje po odvetniku obvezno. Pričakovanje, da bo predloženo pooblastilo, ki bo ustrezalo osnovnim zakonskim zahtevam, je v razmerju do odvetnikov upravičeno. Po stališčih Ustavnega sodišča je odvetnik "pravni strokovnjak in razumljivo je pričakovanje, da ve, kakšne so formalne zakonske zahteve v zvezi s pooblastili." Zahteva po predložitvi novega pooblastila po mojem mnenju ni pretirana, prav tako pa v razmerju do odvetništva ni pretirano pričakovanje poznavanja, kaj termin "novo pooblastilo" pomeni. Menim, da je bilo z odločbo vzpostavljena nova pravna obveznost Vrhovnega sodišča, da stranko vsakokrat, ko je predloženo pooblastilo odvetnika neustrezno, pozove k dopolnitvi vloge, kar pa z vidika učinkovitosti in ekonomičnosti sodnih postopkov na tretji stopnji ni smotrno in ne prispeva k uresničevanju pravice do sodnega varstva iz 23. člena Ustave.

9.Na podlagi vsega navedenega menim, da Vrhovnemu sodišču ni mogoče očitati kršitve 23. člena Ustave, zato odločbe nisem mogla podpreti.

dr. Neža Kogovšek Šalamon Sodnica

[1]Uradni list RS, št. 73/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08 – ZArbit, 45/08, 111/08 – odl. US, 57/09 – odl. US, 12/10 – odl. US, 50/10 – odl. US, 107/10 – odl. US, 75/12 – odl. US, 40/13 – odl. US, 92/13 – odl. US, 10/14 – odl. US, 48/15 – odl. US, 6/17 – odl. US, 10/17, 16/19 – ZNP-1, 70/19 – odl. US, 1/22 – odl. US in 3/22 – ZDeb (v nadaljevanju ZPP).

[2]Člen 22 Ustave: "Vsakomur je zagotovljeno enako varstvo njegovih pravic v postopku pred sodiščem in pred drugimi državnimi organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, ki odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih."

[3]Prvi odstavek 107. člena ZPP: "Listine, ki se priložijo vlogi, so lahko v izvirniku ali prepisu. Kot prepis listine v fizični obliki se šteje zajeta in hranjena mikrofilmska ali elektronska (digitalizirana) kopija, reprodukcija te kopije ali overjen prepis, lahko pa tudi navaden prepis ali mikrofilmska, elektronska (digitalizirana) kopija, fotokopija ali reprodukcija te kopije. Kot prepis listine v elektronski obliki se šteje elektronska kopija, ki je pretvorjena v obliko, primerno za branje in izpis na papir."

[4]Odločba Ustavnega sodišča št. U-I-74/12 z dne 13. 9. 2012, 6. točka obrazložitve.

[5]Glej npr. odločbi Ustavnega sodišča št. Up-736/04 z dne 9. 11. 2006 in št. Up-2089/06, U-I-106/07 z dne 18. 10. 2007.

[6]J. Čebulj v: M. Avbelj (ur.), Komentar Ustave Republike Slovenije, Evropska pravna fakulteta, Ljubljana 2019, str. 212.

[7]Prav tam, str. 213. Glej tudi odločbo Ustavnega sodišča št. Up-85/03 z dne 17. 12. 2003.

[8]Odločba Ustavnega sodišča št. U-I-74/12 z dne 13. 9. 2012.

[9]J. Čebulj v: M. Avbelj (ur.), nav. delo, str. 213.

[10]Prav tam, str. 214.

[11]Ustavno sodišče je že odločilo, da določitev obveznega zastopanja po odvetniku sama po sebi ni neskladna z Ustavo. Glej odločbi št. U-I-137/00 z dne 10. 7. 2003 in št. U-I-69/07 z dne 4. 12. 2008.

[12]Odločba Ustavnega sodišča št. U-I-277/09, Up-1333/09, U-I-287/09, Up-1375/09 z dne 14. 6. 2011.