Jedro

Potem, ko je sodišče pri posameznih razdelitvah stečajne mase že opredelilo višino pripadajočega nadomestila upravitelju, ne more ponovno odločati o odmeri nadomestila za opravljene delitve, četudi bi bilo samo nadomestilo v posameznih sklepih o razdelitvi odmerjeno v nižjem znesku kot ga dopuščajo določila Pravilnika o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen. V obsegu stečajne mase, o kateri je bilo že odločeno o razdelitvi, stečajni upravitelj nima zagotovljenega vira za izplačilo višjega nadomestila. V kolikor pa bi se pred zaključkom stečajnega postopka v stečajno maso natekla dodatna sredstva, o katerih še ni bilo odločeno s sklepom o končni razdelitvi, bi moralo sodišče o tej dodatni stečajni masi odločiti s posebnim sklepom o razdelitvi. Morebitni takšni presežki ne morejo predstavljati vira za spreminjanje višine nadomestil upravitelja, ki so bile že odmerjene v okviru sklepov o posameznih razdelitvah stečajne mase.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep v 2. točki izreka spremeni tako, da se glasi:

2. Sorazmerni del nadomestila upravitelja za končno razdelitev splošne razdelitvene mase se odmeri v bruto znesku 8.318,20 EUR. Višji predlog upravitelja se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom (red. št. 428) je sodišče prve stopnje odločilo: 1) Ugotovi se, da upravitelj X. opravlja naloge in pristojnosti upravitelja v postopku prek pravnoorganizacijske oblike, ki je v poslovni register vpisana s temi podatki: M. s. p., matična številka: 000. 2) Sorazmerni del nadomestila upravitelja za razdelitev splošne razdelitvene mase se odmeri v višini: - nadomestilo brez DDV 15.825,63 eurov - 22 % DDV 3.481,63 eurov - nadomestilo z vključenim DDV 19.307,26 eurov 3) Po pravnomočnosti tega sklepa ima upravitelj pravico do plačila 90 odstotkov zneska nadomestila iz točke 2.2. tega izreka. O plačilu zadnjih 10 odstotkov tega zneska bo sodišče odločalo po prejemu končnega poročila upravitelja.

2. V pritožbenem roku je pritožbo (red. št. 429) vložil upnik I.. Uveljavljal je zmotno ugotovitev dejanskega stanja in bistvene kršitve pravdnega postopka ter pritožbenemu sodišču predlagal, da izpodbijani sklep ustrezno popravi ali pa sklep razveljavi in zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v ponovno odločanje.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Iz spisovnih podatkov je razvidno, da je upravitelj dne 21. 3. 2014 vložil končni načrt razdelitve navadne stečajne mase (red. št. 374). O tej razdelitvi je sodišče prve stopnje dne 25. 3. 2014 odločilo s sklepom o poznejši razdelitvi (red. št. 379). Ta sklep je postal pravnomočen na podlagi sklepa pritožbenega sodišča z dne 15. 7. 2014 (red. št. 389), s katerim je bila zavrnjena pritožba upnika M..

5. Pritožnik v pritožbi pravilno povzema, da je iz 2. točke izreka sklepa o poznejši razdelitvi z dne 25. 3. 2014 (red. št. 379) razvidna odločitev prvostopenjskega sodišča, da se poznejša splošna razdelitev opravi na podlagi končnega načrta z dne 21. 3. 2014 (red. št. 374), ki je bil hkrati sestavni del izreka tega sklepa. To pomeni, da je sodišče s sklepom z dne 25. 3. 2014 odločilo o poznejši razdelitvi v smislu prvega odstavka 369. člena ZFPPIPP v povezavi z 365. členom ZFPPIPP.

6. Iz končnega načrta razdelitve navedene stečajne mase (red. št. 374) je razvidno po eni strani, da je bila s tem predlagana končna delitev navadne stečajne mase v smislu 373. člena ZFPPIPP. Hkrati pa je bil način razdelitve te stečajne mase opredeljen v tabeli končnega načrta razdelitve navadne stečajne mase (red. št. 374). Ta tabela, ki je sestavni del sklepa o končni razdelitvi, je skladno z 2. točko prvega odstavka 365. člena ZFPPIPP med drugim opredeljevala tudi bruto nagrado upravitelju za delitev v višini 8.318,20 EUR.

7. Potem, ko je na ta način prvostopenjsko sodišče na predlog stečajnega upravitelja v sklepu o končni razdelitvi že opredelilo višino nagrade upravitelju, zaradi učinka pravnomočnosti tega sklepa ni podane podlage, da bi sodišče ponovno odmerjalo nagrado upravitelju v povezavi z razdelitvijo tistega dela stečajne mase, ki je bil predmet sklepa o končni razdelitvi. Učinek sklepa o razdelitvi stečajne mase je ravno v opredelitvi ključa, po katerem se razdeljuje razpoložljiva stečajna masa, ki je predmet razdelitve. Potem, ko je sodišče pri posameznih razdelitvah stečajne mase že opredelilo višino pripadajočega nadomestila upravitelju iz 3. točke četrtega odstavka 103. člena ZFPPIPP, ne more ponovno odločati o odmeri nadomestila za opravljene delitve, četudi bi bilo samo nadomestilo v posameznih sklepih o razdelitvi odmerjeno v nižjem znesku kot ga dopuščajo določila ustreznega Pravilnika o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen(1). V obsegu stečajne mase, o kateri je bilo že odločeno o razdelitvi, stečajni upravitelj ne bi imel zagotovljenega vira za izplačilo višjega nadomestila. V kolikor pa bi se pred zaključkom stečajnega postopka v stečajno maso natekla dodatna sredstva, o katerih še ni bilo odločeno s sklepom o končni razdelitvi, bi moralo sodišče o tej dodatni stečajni masi odločiti s posebnim sklepom o razdelitvi. Morebitni takšni presežki ne morejo predstavljati vira za spreminjanje višine nadomestil upravitelja, ki so bile že odmerjene v okviru sklepov o posameznih razdelitvah stečajne mase.

8. Iz navedenega izhaja, da prvostopenjsko sodišče ni imelo podlage za odmero sorazmernega dela nadomestila upravitelja za razdelitev splošne razdelitvene mase po končnem načrtu druge razdelitve v višjem znesku, kot mu je bilo odmerjeno v okviru sheme končnega načrta razdelitve navadne stečajne mase v sklepu o poznejši splošni razdelitvi z dne 25. 3. 2014 (red. št. 379). Učinek posebnega sklepa o nadomestilu upravitelja je zato lahko le v opredelitvi notranje strukture višine nadomestila (brez DDV in z DDV), ki v bruto znesku ne sme preseči že odmerjeno višino nadomestila v sklepu o razdelitvi, ter v opredelitvi višine nadomestila, ki se v skladu z desetim odstavkom 104. člena ZFPPIPP plača po pravnomočnosti sklepa.

9. Glede na pravnomočnost sklepa o poznejši razdelitvi z dne 25. 3. 2014, s katerim je bilo odmerjeno nadomestilo, se pritožnik neutemeljeno sklicuje, da bi moralo biti nadomestilo odmerjeno v nižjem znesku od 8.318,20 EUR. Te razloge bi pritožnik lahko uveljavljal le v pritožbi zoper sklep z dne 25. 3. 2014, katere pa ni vložil. 10. Tako se izkaže pritožba kot utemeljena v tistem delu, ko se sklicuje na nasprotje izpodbijanega sklepa s sklepom o poznejši splošni razdelitvi z dne 25. 3. 2014. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep v 2. točki spremenilo tako, da je višina odmerjenega nadomestila upravitelju skladna s sklepom o poznejši splošni razdelitvi (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

11. O morebitnih presežkih stečajne mase, o katerih sodišče še ni odločilo v okviru sklepa o končni razdelitvi pa bo sodišče prve stopnje moralo na predlog upravitelja odločiti z ustreznim dodatnim sklepom.

Op. št. (1): Uradni list RS, št. 91/2008, 119/2008, 53/2009, 92/2014.