Jedro

Pri položaju pravne skupnosti solastnine, pri kateri se uporablja dispozitivno pravilo, določeno v 66. členu SPZ, ima vsak (so)lastnik pravno možnost uresničevati upravičenje uporabe na celotni stvari (na celotnem območju služeče nepremičnine), le obseg uresničevanja tega upravičenja je omejen z njegovim deležem. Zato osebno služnost stanovanja, razen v primeru dogovora solastnikov o deljeni uporabi, lahko (pravno učinkovito) ustanovijo samo vsi (so)lastniki skupaj, tako da vsak med njimi z ustanovitvijo te služnosti omeji svoj idealni delež lastninske pravice.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se vpis izvedene pravice - služnosti stanovanja pri osnovnem pravnem položaju nepremičnine katastrska občina A., parcela 111/37 (ID 111169), ne dovoli.

Obrazložitev

1.Prvostopenjsko sodišče (v nadaljevanju tudi sodišče) je s sklepom zemljiškoknjižne sodniške pomočnice na podlagi notarskega zapisa pogodbe o ustanovitvi osebne služnosti (v nadaljevanju listina) pri osnovnem pravnem položaju nepremičnine katastrska občina [...] A. parcela 111/21 (ID 222225), pri katerem je vknjižena lastninska pravica nasprotne udeleženke do deleža 1/2, v korist predlagatelja vknjižilo rabo, pri osnovnem pravnem položaju nepremičnine katastrska občina [...] A. parcela 111/37 (ID 111169), pri katerem je prav tako vknjižena lastninska pravica nasprotne udeleženke do deleža 1/2, pa v korist predlagatelja vknjižilo služnost stanovanja. Z izpodbijanim sklepom je ugovor zoper ta sklep zavrnilo.

2.Zoper sklep se je pritožil drug udeleženec iz vseh pritožbenih razlogov. Sodišče se ni opredelilo do njegovih navedb glede vknjižbe služnosti stanovanja pri solastniškem deležu nasprotne udeleženke do 1/2 na nepremičnini ID znak parcela [...] 111/37 (ID 111169). Nasprotna udeleženka in pritožnik sta solastnika navedene nepremičnine, vsak do deleža 1/2. Nasprotna udeleženka je kot ustanoviteljica služnosti dne 30.4.2024 sklenila s predlagateljem pogodbo o ustanovitvi osebne služnosti, na podlagi katere je bila pri navedeni nepremičnini vknjižena dosmrtna brezplačna služnost bivanja oziroma stanovanja v korist predlagatelja pri njenem solastniškem deležu. Solastnik služnosti stanovanja ne more ustanoviti sam, saj je solastnina posebna oblika lastnine, ki pomeni pravno oblast več oseb na isti nerazdeljeni stvari in terja pridobitev stvarne pravice na realnem delu stvari, kar pomeni, da je solastnik ne more sam ustanoviti (tako tudi VSL v zadevah II Cp 2220/2019 z dne 12.2.2020 in II Cp 1155/2020 z dne 17.9.2020). Pritožbenemu sodišču zato predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da njegovemu ugovoru ugodi in izpodbijani sklep o vpisu spremeni tako, da pri solastniškem deležu nasprotne udeleženke do 1/2 od celote na nepremičnini ID znak: parcela [...] 111/37 (ID 111169) ne dovoli vpisa služnosti stanovanja v korist predlagatelja, podrejeno pa da sklep v celoti razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3.Pritožba je utemeljena.

4.Pritožnik se vsebinsko pritožuje v delu, v katerem je bil dovoljen vpis služnosti stanovanja na solastniškem deležu nasprotne udeleženke do 1/2 na nepremičnini ID znak: parcela [...] 111/37 (ID 111169). Sodišče je svojo odločitev tudi v tem delu obrazložilo in nasprotna pritožbena trditev ne drži. Štelo je, da je v konkretnem primeru bila s pogodbo ustanovljena služnost užitka, katere predmet je lahko tudi solastniški delež, zaradi česar je služnost stanovanja na solastniškem deležu vpisalo.

5.Pritožba tako stališče prvostopenjskega sodišča utemeljeno izpodbija. V skladu z 248. člen0m Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) se za osebno služnost stanovanja smiselno uporabljajo določila tega zakona o užitku. Predmet užitka je lahko v skladu z 231. členom SPZ tudi solastniški delež. Odgovor, ki ga je moralo dati sodišče je, kako razumeti smiselno uporabo 231. člena SPZ glede služnosti stanovanja in posledično, ali listina, ki je podlaga, utemeljuje predlagani vpis.

6.Pri solastnini solastniki uresničujejo upravičenje uporabe nepremičnine skupno. Pri položaju pravne skupnosti solastnine, pri kateri se uporablja dispozitivno pravilo, določeno v 66. členu SPZ, ima vsak (so)lastnik pravno možnost uresničevati upravičenje uporabe na celotni stvari (na celotnem območju služeče nepremičnine), le obseg uresničevanja tega upravičenja je omejen z njegovim deležem. Zato osebno služnost stanovanja, razen v primeru dogovora solastnikov o deljeni uporabi, lahko (pravno učinkovito) ustanovijo samo vsi (so)lastniki skupaj, tako da vsak med njimi z ustanovitvijo te služnosti omeji svoj idealni delež lastninske pravice. V primeru dogovora o deljeni uporabi, po katerem je vsak solastnik upravičen samostojno uporabljati določen prostorski del nepremičnine, pa lahko vsak solastnik (samostojno) omeji svoj idealni delež lastninske pravice z ustanovitvijo osebne služnosti, ki vključuje upravičenje uporabljati tisti prostorski del nepremičnine, ki ga je v skladu z dogovorom upravičen samostojno uporabljati (drugi stavek 231. člena SPZ).

7.Glede na zgoraj navedeno, se izkaže, da listina, ki vsebuje le zemljiškoknjižno dovolilo nasprotne udeleženke za vpis služnosti stanovanja (le)na njenem solastniškem deležu, ne daje podlage za predlagani vpis služnosti stanovanja.

8.Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da se vpis služnosti stanovanja pri osnovnem pravnem položaju nepremičnine katastrska občina A. parcela 111/37 (ID 111169) ne dovoli (3. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).