Jedro

Predlog za dopustitev revizije se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnica s tožbo od sodišča zahteva, naj razsodi, da v skupno premoženje pravdnih strank spadajo v tožbi navedene nepremičnine, premičnine in premoženjska pravica v znesku 28.617,46 EUR, nadalje, da sta deleža pravdnih strank na skupnem premoženju enaka, ter da ji je toženec dolžan izplačati protivrednost njenega deleža na skupnem premoženju. Podredno, v primeru, da bi sodišče zavrnilo njen zahtevek za izplačilo protivrednosti njenega deleža na skupnem premoženju, pa zahteva vzpostavitev solastnine v ustreznem deležu na posameznih stvareh, ki spadajo v skupno premoženje.

2. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da v skupno premoženje pravdnih strank spadajo nepremičnine: parcela št. 388/1 k. o. ... (ID znak ...), ki v naravi predstavlja kmetijsko zemljišče v izmeri 5.840 m² s stavbo 405 v tlorisni izmeri 15 m² (pomožni objekt – uta oziroma stari vikend) in stavba 413 v tlorisni izmeri 24 m² (dve garaži z nadstrešnico), obe na naslovu ..., parcela št. 388/4 k. o. ... (ID znak ...), ki v naravi predstavlja kmetijsko zemljišče in pozidano zemljišče v izmeri 702 m², s stanovanjsko stavbo 407 v tlorisni izmeri 168 m² s k stavbi pripadajočim funkcionalnim zemljiščem na naslovu ... in parcela št. 366/20 k. o. ..., številka zemljiškoknjižnega vložka 4860, v izmeri 302 m² v ..., Republika Hrvaška, ki v naravi predstavlja zemljišče, na katerem stoji vikend hišica dimenzije 4 x 5 m (točka I.1 izreka sodbe), nadalje v izreku naštete stanovanjske premičnine (oprema) in pritikline, ki se nahajajo v stanovanjski hiši na naslovu ..., oprema za snemalni studio toženca, ki se nahaja na naslovu ..., Jadrnica Istra 4,99 m in vlečna prikolica za jadrnico, ki se nahajata v garaži oziroma ob stanovanjski hiši na naslovu ..., Motorno vozilo Peugeot Boxer, ki je preurejeno v bivalnik in ki se nahaja na naslovu ... (točka I.2 izreka sodbe) ter premoženjska pravica v znesku 28.617,46 EUR, ki predstavlja izplačilo odškodnine za premoženjsko škodo v znesku 24.600,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 23. 2. 2012 dalje do plačila, ki je bila tožencu prisojena s sodbo Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu P 204/2002 z dne 21. 2. 2013 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru I Cp 616/2013 z dne 10. 9. 2013 in ki mu jo je plačala Občina Dravograd (točka I.3 izreka sodbe). Ugotovilo je, da delež tožnice na skupnem premoženju znaša 4/10 od celote skupnega premoženja, delež toženca pa 6/10 od celote skupnega premoženja (točka II. izreka sodbe). V preostalem delu je primarni in podredni tožbeni zahtevek zavrnilo (točka III. izreka sodbe). Odločilo je še, da je toženec dolžan tožnici povrniti 7.091,85 EUR pravdnih stroškov v roku 15 dni od pravnomočnosti te sodbe, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začno teči 16. dan po pravnomočnosti te sodbe dalje do plačila (točka IV. izreka sodbe).

3. Sodišče druge stopnje je pritožbi toženca delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je v I. točki izreka črtalo točko 3. V preostalem delu je pritožbo toženca zavrnilo ter v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Odločilo je še, da je tožnica dolžna tožencu v 15 dneh povrniti 456,67 EUR pritožbenih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku izpolnitvenega roka dalje do plačila.

4. Tožena stranka predlaga, naj Vrhovno sodišče revizijo dopusti glede vprašanj: - Ali je ugotovitev sodišča, da v skupno premoženje pravdnih strank spada nepremičnina, s parc. št. 366/20 ..., v skladu z osnovnim pravnim načelom, da se lastninska pravica na nepremičninah pridobi samo in izključno z vpisom lastninske pravice v zemljiško knjigo? - Kako bo lahko pristojno nepravdno sodišče, na podlagi izpodbijane sodbe, izvedlo delitev nepremičnine v nepravdnem postopku, da bi si lahko pri tej nepremičnini pravdni stranki v zemljiški knjigi vpisali lastninsko pravico v deležih, ki jih je določilo sodišče? - Ali začetek vzpostavitve izven zakonske skupnosti oziroma zakonske zveze predstavlja pravno domnevo, da je toženec svoje posebno premoženje, zemljišči 388/1 in 388/4 in objekt 405, kot svoje posebno premoženje, vložil v skupno premoženje pravdnih strank in na podlagi katerega pravnega pravila se takšna pravna domneva vzpostavlja? - Ali zemljišči, s parc. št. 388/1 in 388/4 obe k. o. ... v delu, kjer sta še vedno kmetijski zemljišči, in stavba 405 stari vikend – uta, v tlorisni izmeri 15 m², ki je nesporno obstajala še preden se je tožnica priselila v Slovenijo, katere je toženec pridobil z darilno pogodbo in sam postavil nanje stavbo 405, predstavljajo, v skladu z 51. členom ZZZDR, posebno premoženje tožene stranke, s čimer te nepremičnine ne spadajo v skupno premoženje pravdnih strank? - Ali zavrnitev predloga toženca po neposrednem zaslišanju tožnice oziroma njegovo nestrinjanje z branjem zapisnika o prejšnjem delnem zaslišanju tožnice pred novo razpravljajočo sodnico, ki zapisnika na glavni obravnavi tudi ni prebrala, predstavlja kršitev načela neposrednosti iz 4. člena ZPP in kršitev pravice do izvajanja dokazov v svojo korist? - Ali razlogi sodbe Višjega sodišča v Mariboru, »da je imel toženec možnost odgovoriti oziroma tožnici neposredno postaviti vprašanja« predstavlja kršitev določila 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in so si tako razlogi sodišča druge stopnje med seboj v nasprotju? - Ali bi morali obe sodišči navesti razloge o tem, na katero izjavo staršev tožnice opirata svojo odločitev, glede na diametralno nasprotno izpovedbo teh prič, ki sta na naroku za glavno obravnavo, ob njunem drugem zaslišanju, dne 20. 4. 2017, izrecno priznali, da sta si prebrali svoje prvotno zaslišanje, z dne 13. 5. 2015, in da zato sedaj drugače izpovedujeta? - Ali je sodišče prve stopnje v razlogih sodbe, ko je odločalo o obsegu skupnega premoženja pravdnih strank glede premičnin, pod točko 77 sodbe, sploh navedlo konkretne razloge, iz katerih dokazov in izpovedb prič izhaja, da vse te premičnine predstavljajo skupno premoženje pravdnih strank? - Ali je Višje sodišče v Mariboru, s tem, ko je v delu glede dokazov za odločitev o skupnem premoženju glede premičnin popolnoma prezrlo pritožbene razloge, storilo bistveno kršitev določb postopka, saj sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih? - Ali je izrek sodbe v delu, ko je sodišče ugotovilo obstoj premičnin, ki spadajo v skupno premoženje, pod točkama 2.a in 2.b, sploh uporabljiv v okviru morebitnega nepravdnega postopka, saj iz izreka ne izhaja količina oziroma število posameznih premičnin?

5. Predlog ni utemeljen.

6. Vrhovno sodišče zaradi svoje precedenčne vloge na podlagi prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) dopusti revizijo le, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse Vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa Vrhovnega sodišča ni enotna.

7. Vrhovno sodišče je ocenilo, da tožena stranka ni izkazala izpolnjevanja zahtev iz navedene določbe, zato je predlog za dopustitev revizije zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

8. Odločalo je v senatu navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).