Jedro

Namen skrbništva za odrasle osebe je varstvo njihove osebnosti, ki se uresničuje predvsem z urejanjem zadev, ki jih te osebe ne morejo narediti same, ter s prizadevanjem za zdravljenje in usposabljanje za samostojno življenje.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se v II. točki izreka razveljavi in zadeva vrne temu sodišču glede tega v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je go. A. A. v celoti postavilo pod skrbništvo (I.), za skrbnico določilo C. C. (II.), odločilo, da se obvesti banko, kjer ima ga. A. A. odprt račun ter da se to zaznamuje pri njenih nepremičninah (III.), odredilo je popis njenega premoženja (IV.), ji odvzelo volilno pravico (V.) in odločilo o stroških postopka (VI.).

2. Zoper sklep se pritožuje hči B. B. in predlaga njegovo spremembo tako, da se za skrbnico postavi njo. Sodišču očita, da je napačno ugotovilo dejansko stanje glede primernosti osebe skrbnika in da za svojo odločitev ni navedlo razlogov. Navedlo je, da pri C. C. ceni čustveni vidik in več možnosti za dialog, vendar to ni razlog, ki bi utemeljil izbiro skrbnika. Njena dejanja, zlasti to, da si prizadeva, da ga. A. A. ne bi bila več nastanjena v domu za ostarele, kažejo, da ni pripravljena ravnati v njeno korist, saj je taka namestitev v instituciji za osebo s hudo demenco, kakršno ima A. A., nujna. Doma ji ni mogoče zagotoviti ustrezne varnosti. C. C. primarno skrbi za svoje interese. Ko je ga. A. A. bila že popolnoma dementna, jo je odpeljala k notarki zaradi sklenitve posojilne pogodbe in zavarovanja denarne terjatve, kar pritožnici ni bilo znano. Pritožnica meni, da je sama primerna za skrbnico, temu ne nasprotujeta niti CSD niti dom za ostarele, s katerima dobro sodeluje, za razliko od C. C., ki ima z obema institucijama ves čas konflikte. Navedba sodišča, da ima slednja dovolj denarnih sredstev, je po mnenju pritožnice prav tako nerelevantna, saj ni namen skrbništva, da skrbnik zalaga denarna sredstva.

3. Na pritožbo je C. C. odgovorila, nasprotuje vsem pritožbenim navedbam kot neresničnim, kar obširno tudi obrazlaga, in predlaga zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba je utemeljena.

5. V tej zadevi ni sporno, da so pogoji za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo v celoti izpolnjeni, prav tako ni sporno, da je treba tudi zato ge. A. A. odvzeti tudi volilno pravico, popisati njeno premoženje, obvestiti banko ter zaznamovati postavitev pod skrbništvo pri nepremičninah. Sporna je oseba, ki je določena za skrbnico, to je njena hči C. C. 6. Kdo naj bo skrbnik, sodišču svetuje CSD (64. čl. Zakona o nepravdnem postopku, v nadaljevanju ZNP-1). Ta mora pri izdelavi mnenja slediti pravilom, ki jih za izbiro skrbnika določa Družinski zakonik (DZ), sodišče pa njihovo upoštevanje preizkusi, saj na mnenje CSD ni vezano.

7. Namen skrbništva za odrasle osebe je varstvo njihove osebnosti, ki se uresničuje predvsem z urejanjem zadev, ki jih te osebe ne morejo narediti same, ter s prizadevanjem za zdravljenje in usposabljanje za samostojno življenje (2. odst. 239. čl. DZ). Obveznost skrbnika je prostovoljna in častna (2. odst. 240. čl. DZ). Za skrbnika se imenuje oseba, ki ima osebne lastnosti in sposobnosti, potrebne za opravljanje obveznosti skrbnika, in ki privoli, da bo skrbnik (1. odst. 240. čl. DZ). Skrbnik ne more biti oseba: - ki ji je odvzeta starševska skrb; - ki ni poslovno sposobna; - katere koristi so v navzkrižju s koristmi varovanca; - ki je z varovancem sklenila pogodbo o dosmrtnem preživljanju; - katere zakonec ali zunajzakonski partner je z varovancem sklenil pogodbo o dosmrtnem preživljanju; - od katere, glede na njene osebne lastnosti ali razmerja z varovancem ali njegovimi starši, ni mogoče pričakovati, da bo pravilno opravljala skrbniške obveznosti (241. čl. DZ). Če je mogoče in če to ni v nasprotju s koristmi varovanca, se imenuje za skrbnika njegov zakonec, zunajzakonski partner ali sorodnik (1. odst. 242. čl. DZ). Center za socialno delo ali sodišče lahko odloči, da se osebi za skrbnika imenuje center za socialno delo. Ta pooblasti svojega delavca za odgovorno osebo za izvajanje skrbništva (1. odst. 244. čl. DZ).

8. Sodišče prve stopnje je najprej kršilo postopek, ko ni pridobilo mnenja CSD, kdo naj bo skrbnik ge. A. A. kot to določa 64. čl. ZNP-1. 9. Kot izhaja iz podatkov spisa, ga. A. A. ni bila sposobna izraziti želje glede osebe skrbnika, sta pa svoje mnenje oziroma željo izrazili obe njeni hčeri, in sicer sta obe pripravljeni prevzeti to nalogo, med seboj pa sta v konfliktnem oz. slabem odnosu. Sodišče prve stopnje je ocenilo, da imata obe hčeri potrebne kvalitete in sposobnosti, da bi znali ustrezno poskrbeti za pravice svoje matere, za skrbnico pa je določilo C. C. izključno iz razloga, ker naj bi pokazala več možnosti za dialog. Nadalje je navedlo, da je upoštevalo tudi to, da C. C. izkazuje denarna sredstva. Utemeljen je pritožbeni očitek, da to ni oz. ne more biti ključni razlog za določitev osebe skrbnika in da razlogov za svojo odločitev, ki jih narekuje zakon (glej zgoraj), sodišče sploh ni navedlo.

10. Pritožbi je bilo zato treba ugoditi in sklep v delu, ki se nanaša na določitev, kdo bo skrbnik, razveljaviti ter vrniti v tem delu zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 42. čl. ZNP-1). Sodišče prve stopnje bo moralo pridobiti mnenje CSD, potem pa upoštevati zakonske kriterije za določitev skrbnika - zlasti osebne lastnosti in sposobnosti, potrebne za opravljanje obveznosti skrbnika, pri tem pa razčistiti izpostavljene očitke pritožnice o delovanju sestre v svojo in ne v materino korist. 11. Ni namreč naloga in vloga pritožbenega sodišča, da nadomešča bistvene prvine postopka, kot bi moral biti izveden pred sodiščem prve stopnje, ter da samo prvič podaja ključne razloge za odločitev v zadevi. Pritožbeno sodišče le korigira morebitne pomanjkljivosti in preverja pravilnost ter zakonitost presoje.