Jedro

Iz pogodbe o opravljanju trenerskega dela in del sekretarja kluba, ki sta jo sklenili pravdni stranki, ne izhaja, da bi bila to pogodba o opravljanju začasnih oziroma občasnih del v smislu delovno pravnih predpisov. Pogodba se nanaša na dela, ki ne ustrezajo niti pogojem, da bi jih lahko obravnavali kot redno delo v delovnem razmerju niti občasnemu ali začasnemu delu. Pogodba ima elemente podjemne pogodbe (pogodbe o delu), kot jo določa Zakon o obligacijskih razmerjih v 600. členu. Predvsem zato, ker delo ni začasno ali občasno, ne gre za delo oziroma pogodbo o delu iz 4. točke 4. člena ZDSS. Zato spor, ki izvira iz takega razmerja, ne more biti individualni delovni spor, ampak je lahko spor iz civilnopravnega razmerja.

Izrek

Za odločanje o tej zadevi je stvarno pristojno Okrajno sodišče v Celju.

Obrazložitev

Tožeča stranka je 14.2.2002 pri Okrajnem sodišču v Celju proti toženi stranki vložila tožbo zaradi plačila 375.000,00 SIT s pp. Naslovno sodišče je s sklepom opr. št. P 106/2002-2 z dne 27.2.2002 ugotovilo, da gre za spor, ki izvira iz pogodbe o delu za opravljanje začasnih del, da zato ni stvarno pristojno za odločanje o tej zadevi in je zadevo odstopilo Delovnemu sodišču v Celju. To sodišče pristojnosti ni sprejelo, saj je zavzelo stališče, da pogodba med strankama nima elementov pogodbe o delu za opravljanje začasnih ali občasnih del po določbah ZDR, kar pomeni, da za odločanje o zadevi specializirano sodišče ni pristojno. Zato je v skladu z določbami 24. in 25. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list RS, št. 26/99) sprožilo spor o pristojnosti in predlagalo, da Vrhovno sodišče Republike Slovenije določi stvarno pristojno sodišče. Predlog je utemeljen.

Po določbi 4. točke 4. člena zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS - Uradni list RS, št. 19/94, 20/98) so delovna sodišča pristojna odločati tudi v individualnih delovnih sporih iz pogodb o delu za opravljanje začasnih oziroma občasnih del. Zakon o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (ZTPDR - Uradni list SFRJ, št. 60/89 in 42/90) v 6. členu določa, da delodajalec s splošnim aktom določi pogoje, pod katerimi se sklene pogodba o opravljanju občasnih in začasnih del. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR - Uradni list RS, št. 14/90, 5/91 in 71/92) pa v prvem odstavku 107. členu določa, da delodajalec lahko s prevzemnikom dela sklene pogodbo o delu za opravljanje začasnih oziroma občasnih del, ki se glede na delovni proces ne opravljajo kot stalno in nepretrgano delo, temveč trajajo le določen krajši čas, ali so potrebna le od časa do časa in se opravljajo največ 60 dni v koledarskem letu in za opravljanje trajnejših kratkotrajnih del, za največ 8 ur na teden.

Iz pogodbe o opravljanju trenerskega dela in del sekretarja kluba, ki sta jo sklenili (pogodba v spisu je brez datumna skenitve) pravdni stranki in velja od 1.9.2000, ne izhaja, da bi to bila pogodba o opravljanju začasnih oziroma občasnih del v smislu delovno pravnih predpisov. Pogodba se nanaša na dela, ki ne ustrezajo niti pogojem, da bi jih lahko obravnavali kot redno delo v delovnem razmerju (ni določene subordinacije, ni organiziranega delovnega procesa, nadzor je omejen, plačilo ni določeno po merilih za plače) niti občasnemu ali začasnemu delu (trajanje je več kot 60 dni na leto, ne gre za trajnejša kratkotrajna dela). Pogodba ima elemente podjemne pogodbe (pogodbe o delu), kot jo določa Zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR - Uradni list SFRJ, št. 29/78 in 57/89) v 600. členu. Ta določa, da se s pogodbo o delu prevzemnik zavezuje opraviti določen posel, kot je izdelava ali popravilo kakšne stvari, kakšno telesno ali umsko delo ipd., naročnik pa se zavezuje, da mu bo za to plačal. Predvsem zato, ker delo ni začasno ali občasno, po mnenju Vrhovnega sodišča ne gre za delo oziroma pogodbo o delu iz 4. točke 4. člena ZDSS. Zato spor, ki izvira iz takega razmerja, ne more biti individualni delovni spor, ampak je lahko spor iz civilnopravnega razmerja, za odločanje v takem sporu pa je stvarno pristojno sodišče splošne pristojnosti, ne pa specializirano delovno sodišče, ki je pristojno za odločanje v individualnih delovnih sporih.

Zato je ob upoštevanju določb 24. in 25. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 14. člena ZDSS in prvega odstavka 114. člena zakona o sodiščih (ZS - Uradni list RS, št. 19/94, 45/95, 21/99 in 28/2000) Vrhovno sodišče Republike Slovenije sklenilo, da je za odločanje v tem sporu pristojno Okrajno sodišče v Celju.