Jedro

Za presojo dovoljenosti revizije relevantna vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe je tista, ki se nanaša na vsakega posameznega tožnika; nobena od teh ne presega praga iz drugega odstavka 367. člena ZPP.

Izrek

Revizija se zavrže. Vsaka stranka sama krije svoje revizijske stroške .

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odločilo: - da je toženka dolžna plačati tožnikom 191.093,40 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 1. 2010 dalje do plačila, in sicer tako, da plača:

(1) prvi toženki znesek 5.308,15 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 1. 2010 dalje do plačila; (2) drugemu tožencu znesek 5.308,15 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 1. 2010 dalje do plačila; (3) tretjemu tožencu znesek 21.232,60 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 1. 2010 dalje do plačila; (4) četrtemu tožencu znesek 21.232,60 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 1. 2010 dalje do plačila; (5) petemu tožencu znesek 10.616,30 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 1. 2010 dalje do plačila; (6) šesti toženki znesek 15.924,45 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 1. 2010 dalje do plačila; (7) sedmi toženki znesek 15.924,45 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 1. 2010 dalje do plačila; (8) osmi toženki znesek 10.616,30 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 1. 2010 dalje do plačila; (9) deveti toženki znesek 10.616,30 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 1. 2010 dalje do plačila; (10) desetemu tožencu znesek 10.616,30 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 1. 2010 dalje do plačila; (11) enajsti toženki znesek 15.924,45 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 1. 2010 dalje do plačila; (12) dvanajsti toženki znesek 5.308,15 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 1. 2010 dalje do plačila; (13) trinajstemu tožencu znesek 5.308,15 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 1. 2010 dalje do plačila; (14) štirinajstemu tožencu znesek 5.308,15 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 1. 2010 dalje do plačila; (15) petnajsti toženki znesek 10.616,30 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 1. 2010 dalje do plačila; (16) šestnajstemu tožencu znesek 10.616,30 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 1. 2010 dalje do plačila in (17) sedemnajstemu tožencu znesek 10.616,30 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 1. 2010 dalje do plačila (1. točka izreka); - kar zahtevajo tožniki več ali drugače, se zavrne (2. točka izreka).

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo toženke in potrdilo izpodbijano sodbo.

3. Zoper to sodbo je toženka vložila revizijo, v kateri uveljavlja kršitev določb pravdnega postopka in zmotno uporabo materialnega prava ter predlaga, naj Vrhovno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo v novo sojenje sodišču druge stopnje oziroma da sodbi sodišč nižjih stopenj razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje sodišču prve stopnje oziroma da tako spremeni pravnomočno sodbo, da tožbeni zahtevek zavrne.

4. Revizija je bila vročena tožnikom, ki so nanjo odgovorili in predlagali njeno zavrnitev.

5. Revizija ni dovoljena.

6. Po novi ureditvi revizije oziroma njene dopustnosti(1) je ta v skladu z drugim odstavkom 367. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000 EUR (dovoljena revizija); če ni dovoljena po tem merilu, je po določbi tretjega odstavka 367. člena ZPP dovoljena le, če jo v skladu s 367.a členom ZPP dopusti sodišče (dopuščena revizija).(2) Če imajo zahtevki v tožbi različno podlago ali če se uveljavljajo zoper več tožencev, se v skladu z drugim odstavkom 41. člena ZPP vrednost spora, ki je odločilna za presojo (ne)dovoljenosti revizije, določi po vrednosti vsakega posameznega zahtevka.(3) Enaki procesni položaji se morajo obravnavati enako, zato je treba pravilo o pasivnem sosporništvu in vrednosti spornega predmeta upoštevati tudi pri aktivnem sosporništvu.(4)

7. Tožniki(5) uveljavljajo plačilo odškodnine po drugem odstavku 72. člena Zakona o denacionalizaciji (ZDen); gre za odškodninski zahtevek (posebne vrste) iz naslova nemožnosti uporabe oziroma upravljanja premoženja(6). Tožniki torej niso enotni (primerjaj 196. člen ZPP), temveč (zgolj) navadni

sosporniki (primerjaj 195. člen ZPP) .(7)

P ri sosporništvu gre zmeraj za združitev več pravd v skupni postopek, pri čemer procesnopravna razmerja kljub skupnemu razpravljanju in odločanju ohranijo vsako svojo identiteto; imamo jih toliko, kolikor je oseb na eni pravdni strani. Vsak sospornik vodi svojo pravdo samostojno. V konkretnem primeru imamo opravka s subjektivno kumulacijo ( združevanjem procesnih subjektov) na aktivni strani; o bstaja

torej toliko pravnih razmerij, kolikor je subjektov na upniški strani. V smislu drugega odstavka 41. člena ZPP je zato toliko relevantnih zahtevkov, kot je tožnikov. Za presojo (ne)dovoljenosti konkretne revizije relevantna vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe je torej tista, ki se nanaša na vsakega posameznega tožnika; nobena od teh ne presega praga iz drugega odstavka 367. člena ZPP. Pripomniti velja, da v konkretnem primeru izjema iz (novega) petega odstavka

367. člena ZPP ne pride v poštev.(8)

8. Revizija toženke torej ni dovoljena že po samem zakonu, prav tako ni bila predhodno dopuščena, zato je nedovoljena (primerjaj drugi odstavek 374. člena ZPP) in jo je Vrhovno sodišče zavrglo (377. člen ZPP).

9. Če sodišče zavrže ali zavrne pravno sredstvo, odloči tudi o stroških, ki so nastali med postopkom v zvezi z njim (prvi odstavek 165. člena ZPP). V konkretnem primeru toženka do povrnitve revizijskih stroškov ni upravičena, ker z revizijo ni uspela (prvi odstavek 154. člena ZPP), tožniki pa svoje krijejo sami zato, ker stroški za vsebinski odgovor na nedovoljeno revizijo za pravdo niso potrebni (prvi odstavek 155. člena ZPP).

Op. št. (1): Primerjaj Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (ZPP-D); Ur. l. RS, št. 45/2008. Op. št. (2): P ri tem pa sodišče revizije ne more dopustiti, če zakon določa, da revizije ni, ali če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega 2.000 EUR (četrti odstavek 367. člena ZPP).

Postopek dopuščene revizije je „

dvofazen “

. V tem primeru mora stranka najprej

(pri Vrhovnem sodišču RS) vložiti predlog za dopustitev revizije (367.b člen ZPP) in šele po (morebitni) dopustitvi samo revizijo.

Op. št. (3): Dodati velja, da se pri tem kot vrednost spornega predmeta vzame samo vrednost glavnega zahtevka (39. člen ZPP).

Op. št. (4): Primerjaj sodno prakso Vrhovnega sodišča RS: sodba in sklep II Ips 345/2002 z dne 10. 4. 2003, sodba in sklep II Ips 456/2002 z dne 5. 6. 2003 ter sklep II Ips 116/2003 z dne 26. 2. 2004. Op. št. (5): Tem (oziroma njihovim pravnim prednikom) je bila v denacionalizacijskem postopku vrnjena parc. št. 2517, vpisana v vl. št. 2262 k. o. Tabor (prej parc. št. 92/2 in 1532, vpisani v vl. št. 2190 k. o. ...), v naravi parkirišče ob poslovni stavbi na naslovu ...

Op. št. (6): O vprašanju narave zahtevka iz drugega odstavka 72. člena ZDen, in sicer da gre za uveljavljanje nadomestila (povračila oziroma odškodovanja) za izgubo koristi, ki bi jo denacionalizacijski

upravičenec dosegel, če bi dobil odvzeto nepremičnino vrnjeno takoj po uveljavitvi ZDen in bi jo od takrat dalje sam uporabljal oziroma upravljal, obstaja obsežna in utrjena sodna praksa –

primerjaj odločbo Ustavnega sodišča U-I-22/99 z dne 2. 12. 1999 ter odločbe Vrhovnega sodišča RS II Ips 218/97 z dne 1. 7. 1998, II Ips 241/98 in II Ips 242/98 z dne 15. 4. 1999, II Ips 541/2000 z dne 10. 5. 2001, II Ips 603/2004 z dne 15. 6. 2006, II Ips 592/2006 z dne 11. 9. 2008 in druge.

Op. št. (7): (Tudi) iz i zreka izpodbijane pravnomočne sodbe izhaja, da gre za deljivo terjatev; vsak soupnik lahko uveljavlja zgolj svoj del terjatve (primerjaj 393. člen Obligacijskega zakonika –

OZ).

Op. št. (8): V

primeru formalnega ali navadnega materialnega sosporništva seštevanje vrednosti spornega predmeta – t udi ob navedeni določbi –

ni mogoče; primerjaj odločbe Vrhovnega sodišča RS II Ips 222/2010 z dne 13. 6. 2011, II Ips 197/2012 z dne 23. 8. 2012, II Ips 236/2011 z dne 2. 8. 2012, II Ips 258/2012 z dne 17. 1. 2013 idr.