Jedro

Za nadomestno gradnjo obstoječih legalno zgrajenih stavb v nizu so (glede na za zadevo relevantne predpise) možni manjši odmiki tudi do meje gradbene parcele, v kolikor s tem soglašajo lastniki sosednjih zemljiških parcel.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Upravne enote Koper št. 351-509/2017-97 z dne 25. 10. 2018 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.

II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki A. A. in stranki z interesom B. B. stroške tega upravnega spora vsaki v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje doplačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je Upravna enota Koper (v nadaljnjem besedilu prvostopenjski organ ali upravna enota) odločila, da se zavrne zahtevek tožnika za izdajo gradbenega dovoljenja za odstranitev ruševine in gradnjo objekta na parc. št. 2202/9 k.o. ... V obrazložitvi izpodbijane odločbe je navedla, da je tožnik po pooblaščeni gospodarski družbi A., d. o. o., vložil vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja za odstranitev ruševine in gradnjo objekta na navedeni parceli h kateri je priložil projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja št. ... z datumom junij 2016, dne 2. in 3. 11. 2017 pa še čistopisa PGD z datumom oktober 2017. Ugotovila je, da se upoštevaje dolgoročni plan Občine Koper, družbeni plan Občine Koper, Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Mestne občine Koper in Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Koper, parcele nahajajo na ureditvenem območju za poselitev, ki je namenjeno za mešano urbano rabo s prostorsko oznako enote KU-19/1. Navedeno območje ureja Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih v Občini Koper (v nadaljevanju PUP Koper).

2. Izpodbijana odločba je bila izdana v ponovnem postopku potem, ko je Ministrstvo za okolje in prostor z odločbo št. 35108-127/2018/3 z dne 4. 9. 2018 odločbo prvostopenjskega organa št. 351-509/2017-85 z dne 4. 6. 2018 odpravilo in zadevo vrnilo v ponoven postopek, v katerem je prvostopenjski organ dokazni postopek dopolnil. Iz priloženih dokazil in izvedenih dokazov je zaključil, da nov objekt prikazan v PGD ni enakih tlorisnih in višinskih gabaritov, kot je bil nekdanji objekt pred porušitvijo, zato pri določitvi odmika novega objekta od meje gradbene parcele ni mogoče uporabiti izjeme glede odmika, kot jo določa peti odstavek 13. člena PUP Koper, temveč mora biti nov objekt odmaknjen od meje gradbene parcele 4m oziroma v primeru soglasja lastnikov sosednjih nepremičnin do polovice predvidene višine stavbe (od kote pritličja do kote venca). Iz priloženih dokazov natančnih podatkov ni mogoče ugotoviti. Ker v postopku investitor ni predložil dokazil, s katerimi bi nesporno dokazal velikost obstoječega objekta pred porušitvijo, kar mu nalaga 17. člen PUP Koper, predvideni odmiki pa niso skladni s 13. členom PUP Koper, je zaključil, da projekt ni izdelan v skladu s prostorskim aktom, zato ni izpolnjen pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja iz citirane določbe 66. člena Zakona o graditvi objektov (ZGO-1).

3. Ministrstvo za okolje in prostor je z odločbo št. 35108-127/2018/5 z dne 24. 1. 2019 pritožbo tožnika kot neutemeljeno zavrnilo.

4. Tožnik zoper prvostopenjsko odločbo vlaga tožbo iz razlogov po 1. do 3. točki prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1). V tožbi uvodoma izpostavlja, da tožba ne temelji zgolj na izpodbijanju pravilnosti same prvostopenjske in posledično drugostopenjske odločbe, temveč tudi na izpodbijanju odločitve v upravnem postopku, da se uradne osebe mag. C. C., ki je v njem odločal na prvi stopnji ne izloči. Tožnik je zahteval izločitev te osebe, zahteva pa je bila s sklepom prvostopenjskega organa opr. št. 351-509/2017-76 z dne 1. 3. 2018 zavrnjena in potrjena z odločbo drugostopenjskega organa opr. št. 021-7/2018/2 z dne 16. 4. 2018. Navedeno odločitev izpodbija predvsem iz procesnih razlogov, saj niti prvostopenjski niti drugostopenjski organ v svoji odločitvi nista odgovorila na ugovore tožnika glede razlogov za izločitev uradne osebe, s tem pa je podana bistvena kršitev pravil postopka in v posledici nezakonitost izpodbijanega sklepa.

5. V nadaljevanju podrobno navaja kršitve pravil postopka v zvezi z ugotavljanjem dejanskega stanja in prvostopenjskemu organu očita kršitev načela proste presoje dokazov na način, da ni upošteval dokazov, ki odločitve organa o zavrnitvi vloge tožnika niso podpirale. V nadaljevanju navaja razloge, ki kažejo na to, da bi ob pravilni dokazni oceni prvostopenjskega organa, v postopku izvedeni dokazi v zvezi s tlorisnimi in višinskimi gabariti odstranjenega objekta, oziroma njegove ruševine, privedli do izdaje gradbenega dovoljenja. Zaključek prvostopenjskega organa je tako glede tlorisnih gabaritov prejšnjega objekta napačen in nerazumno obrazložen, isto pa velja tudi glede višinskih gabaritov, pri tem se sklicuje na izvedeniško mnenje izvedenca gradbene stroke Č. Č. in geodetski posnetek narejen s strani geodetskega podjetja B., d. o. o., ki je del upravnega spisa. V nadaljevanju toženi stranki očita napačno uporabo sedmega odstavka 13. člena PUP Koper, ki določa izjeme v primerih ko gre za stavbe v nizu, za kar gre v konkretni zadevi. V tem primeru je namreč možna gradnja do parcelne meje, v kolikor z gradnjo soglašajo lastniki sosednjih zemljiških parcel, ki so od novogradnje oddaljene manj kot eno polovico njene višine. Prvostopenjski organ se je predvsem ukvarjal z velikostjo porušenega objekta, pri čemer pa se to tega elementa sploh ni opredelil. Izpodbijane odločbe v tem delu ni mogoče preizkusiti, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka. Prvostopenjski organ je izdajo gradbenega dovoljenja zavrnil zato, ker je štel, da soseda D. D. in E. E., kot mejaša nista dala soglasja k predlagani gradnji, saj sta dano soglasje na ustni obravnavi dne 17. 10. 2018 dejansko preklicala. Ugovarja, da dano soglasje predstavlja institut izjave volje in ga je mogoče priklicati samo na način in po pogojih, ki so določeni v zakonodaji, pri čemer ZUP take možnosti ne ureja. Zakonodaja tudi sicer (Obligacijski zakonik v 95. členu in od 103. do 117. člena) določa, da se lahko izjava volje izpodbija v sodnem postopku, če je bila podana z napakami volje in da lahko avtor od nje odstopi, če so zato izpolnjeni predpisani pogoji. Zakonodaja dovoljuje odstop od izjave volje omejujoče in pod taksativno in ozko določenimi pogoji, izven katerih odstop ni mogoč. Stališče prvostopenjskega organa v prvostopenjski odločbi pa temu nasprotuje, saj iz obrazložitve izpodbijane odločbe ne izhaja, na kakšni materialnopravni podlagi je prvostopenjski organ prišel do takega zaključka.

6. V tožbi in nadaljnji pripravljalni vlogi tožnik podrobneje pojasnjuje razloge za izločitev uradne osebe, kateri očita, da je postopek vodila v smeri, ki jo je diktirala Mestna občina Koper (v nadaljnjem besedilu MOK). Pojasnjuje okoliščine in postopke, ki so tekli zoper tožnika v zvezi s postopkom izdaje spornega gradbenega dovoljenja pred Specialnim državnim tožilstvom RS, Oddelek za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili, zaradi naznanitve suma treh kaznivih dejanj ponarejanja listin po prvem odstavku 251. člena KZ-1, ki naj bi jih storil tožnik in so bile s sklepom istega organa z dne 18. 3. 2019 zavržene. Sodišče tožbenih navedb v tej zvezi, kljub temu, da so obsežne, ne povzema, saj za odločitev v zadevi niso relevantne.

7. Tožena stranka je sodišču posredovala upravne spise, odgovora na tožbo na ni podala.

8. Stranka z interesom B. B. je v zadevi podala odgovor na tožbo, v katerem se opredeljuje do očitka uperjenega zoper njo in zoper organ prve stopnje ter pojasnjuje njeno videnje dejanskega stanja v zvezi s spornim soglasjem in spornim zaslišanjem pred prvostopenjskim organom. Pojasnjuje, da je s tožnikom leta 2016 sklenila prodajno pogodbo, skladno s katero mu je prodala sporno nepremičnino, to je staro kmečko hišo in svinjak. Podrobno opisuje potek celotnega upravnega postopka v zvezi z ugotavljanjem horizontalnih in vertikalnih gabaritov porušenega starega objekta, v katerem je bilo ugotovljeno, da se porušeni objekt in sosednji objekt nista stikala ter da obstoječi objekt ni zgrajen v gabaritih prejšnjega objekta.

9. V nadaljnjih pripravljalnih vlogah tožnik in prizadeta stranka B. B. še dodatno pojasnjujeta svoja stališča do izpodbijane odločbe.

10. Sodišče je dne 5. 5. 2022 opravilo javno glavno obravnavo v navzočnosti tožnika ter njegovega pooblaščenca, stranke z interesom B. B. in njenega pooblaščenca ter v odsotnosti tožene stranke in ostalih strank z interesom, ki so bile na glavno obravnavo pravilno vabljene in svoje odsotnosti niso opravičile.

11. Na glavni obravnavi je pooblaščenec tožnika potem, ko je sodišče predstavilo vsebino zadeve, tako glede dejanskega stanja kot relevantne pravne podlage, vztrajal pri tožbenih navedbah in poudaril, da je v zadevi eden ključnih materialnopravnih temeljev sedmi odstavek 13. člena PUP, glede uporabe katerega so v upravnem spisu že vse potrebne ugotovitve, zlasti to, da gre za objekt v nizu in da gre za situacijo, v kateri so pridobljena soglasja prizadetih mejašev ter da so odmiki novega objekta skladni s sedmim odstavkom 13. člena PUP. Predmetni objekt glede na ugotovitve dosedanjih postopkov ne posega v pravice nikogar in je skladen s PUP, zato predlaga, da sodišče odloči v sporu polne jurisdikcije in izda zahtevano gradbeno dovoljenje, podrejeno pa, v kolikor po oceni sodišča to ne bi bilo mogoče, da z ustreznim napotilom zadevo, po odpravi izpodbijanih odločb, vrne v postopek prvostopenjskemu organu. Tožnik je sledil izpovedi njegovega pooblaščenca ter dodal, da je glavna težava v tem, da je pričel z gradnjo pred izdajo gradbenega dovoljenja. Pred vključitvijo stranke z interesom, Mestne občine Koper, v postopek, mu je bilo na Upravni enoti pojasnjeno enako, kot je glede dejanskega stanja in pravnih podlag, na današnji obravnavi navedlo sodišče. Povedal je, da do stranke z interesom B. B. nima nobenih zamer in da le želi, da se zadeva pravilno zaključi. 12. Pooblaščenec stranke z interesom je na glavni obravnavi vztrajal pri izčrpnih navedbah v odgovoru na tožbo in pripravljalni vlogi. Stranka z interesom B. B. pa je navedla, da je že na prvem zaslišanju na Upravni enoti povedala, da zoper novo zgrajeni objekt nima pripomb. Živi v bližini in pričakuje korektne sosedske odnose in pozdravlja to, da se zadeva premakne in tožniku dodeli gradbeno dovoljenje. Ne more pa mimo tega, da je bila njena družina šest let predmet šikaniranja. Spravljalo se jo je v neko politično ozadje Kopra, s katerim nima nobene veze. V odgovoru na izvajanje prizadete stranke je tudi tožnik pojasnil kazenske postopke, medijske pritiske in šikaniranje, ki jih je doživljal, s strani odgovornih oseb Mestne občine Koper.

13. Sodišče je v dokaznem postopku vpogledalo listinske dokaze upravnega spisa ter priloge, ki sta jih tožbi priložila tožnik ter prizadeta stranka, dokazov z zaslišanjem tožnika kot stranke ter prizadete stranke kot stranke ter z zaslišanjem prič, ki sta jih predlagali tožnik in prizadeta stranka pa ni izvedlo, saj sta pooblaščenca tožnika in prizadete stranke predlog za ustno zaslišanje navedenih umaknila.

K točki I izreka:

14. Tožba je utemeljena.

15. Iz upravnega spisa in izpodbijane odločbe nedvomno izhaja, da se po Prostorskih sestavinah dolgoročnega plana Občine Koper (Uradne objave št. 25/86, 10/88, 9/92, 4/93, 7/94, 25/94, 14/95 in 11/98) in Družbenega plana Občine Koper (Uradne objave št. 36/86, 11/92, 4/93, 7/94, 25/94, 14/95 in 11/98), Odloka o spremembah in dopolnitvah Prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Mestne občine Koper (Uradne objave št. 16/99 in 33/01) in Odloka o spremembah in dopolnitvah Prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Mestne občine Koper (Ur. list RS, št. 96/04, 97/04 in 79/09) nahajajo parcele na katerih je predvidena gradnja na ureditvenem območju za poselitve, ki je namenjeno za mešano urbano rabo, s prostorsko oznako enote KU-19/1. Navedeno območje ureja Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih v Občini Koper (v nadaljevanju PUP), ki v 13. členu predpisuje lego objektov in med ostalim določa, da; v primeru gradnje v obstoječih tlorisnih in višinskih gabaritih legalno zgrajenih objektov ali ruševin objektov na istem mestu ni potrebno soglasje lastnika oziroma lastnikov mejnih zemljišč, tudi v primeru gradnje na meji zemljiške parcele (peti odstavek 13. člena PUP); v primeru spremembe obstoječih višinskih gabaritov, legalno zgrajene stavbe, je minimalni odmik od gradbene parcele nezazidanega dela 4m. V primeru, da je odmik nadzidave manjši si mora investitor pridobiti soglasje lastnika ali lastnikov mejnih zemljiških parcel (šesti odstavek 13. člena PUP). PUP v nadaljevanju določa izjeme pri pogojih za odmikih stavbe od mejne gradbene parcele, ki veljajo za: - območja vaških jeder ali, - na območjih razložene in razpršene poselitve (H1 in H2) ali, - za obstoječe legalno zagrajene stavbe v nizu (3 ali več) (prvi pododstavek sedmega odstavka 13. člena PUP), v teh primerih so pogoji za odmike: - odmik je enak polovici višine stavbe za nove gradnje, - manjši odmik, tudi od meje gradbene parcele, je možen s soglasjem lastnika oziroma lastnikov sosednjih zemljiških parcel (drugi pododstavek sedmega odstavek 13. člena PUP).

16. Na podlagi izvedenih dokazov, vpogleda v projektno dokumentacijo PID geodetskega načrta družbe B., d. o. o., iz oktobra 2016, aeroposnetkov Geodetskega inštituta Slovenije ter k spisu priloženih fotografij, sodišče nedvomno zaključuje, da gre v konkretnem primeru za nadomestno gradnjo, namesto obstoječe legalno zagrajene stavbe v nizu, za katero veljajo izjeme iz sedmega odstavka 13. člena PUP. V naravi gre namreč za tri v isti niz postavljene stavbe, od katerih je bila stavba tožnika delno kot ruševina že odstranjena, kar med strankami, ki so se udeležile glavne obravnave, niti ni sporno.

17. Iz petega odstavka 13. člena sicer izhaja, da v primeru gradnje v obstoječih tlorisnih in višinskih gabaritih legalno zgrajenih objektov ali ruševin objektov na istem mestu ni potrebno soglasje lastnika oziroma lastnikov mejnih zemljišč, tudi v primeru gradnje na meji zemljiške parcele. Določanje gabaritov ruševin je opredeljeno v 17. členu PUP. Prvostopenjski organ je po oceni sodišča, zaradi napačne uporabe materialnega prava, dokazni postopek, glede na dejstvo, da sta neposredna soseda parcel, katerih se sporna gradnja dotika, dala soglasje k nadomestni gradnji. Za lastnico sosednje stavbe v nizu F. F., ki je v bistvu najbolj prizadeta (saj se sporna gradnja naslanja na njeno stavbo), soglasje k gradnji sploh ni sporno. Lastnica parcele 2202/10 B. B. pa prav tako, kakor je izjavila na glavni obravnavi, sporni gradnji, v obsegu kot je že izveden, ne nasprotuje, zato je prvostopenjski organ po nepotrebnem postopek zapletal z ugotavljanjem višinskih in horizontalnih gabaritov odstranjenega objekta - ruševine. Ugovori B. B., izraženi v upravnem postopku, so se nanašali na tlorisne in višinske gabarite porušenega objekta. Upoštevaje že nenavedene izjeme iz sedmega odstavka 13. člena so za nadomestno gradnjo obstoječih legalno zgrajenih stavb v nizu (treh stavb, za kar gre v konkretnem primeru) možni manjši odmiki tudi do meje gradbene parcele, v kolikor s tem soglašajo lastniki sosednjih zemljiških parcel. Navedeno pomeni, da so v kolikor sosedje soglašajo, višinski in površinski gabariti prejšnjih legalno zgrajenih objekt0v oziroma ruševin objektov za odločanje ne relevantni, saj je ob skladni razlagi 13. člena PUP v konkretnem primeru dopustna gradnja do parcelnih mej gradbene parcele.

18. V zadevi pa tudi ni relevanten spor glede soglasja lastnikov parc. št. 2202/4 k.o. ..., glede višinskih gabaritov nadomestne gradnje. V konkretni zadevi je v primeru soglasja k gradnji na meji, v skladu z drugim odstavkom 14. člena PUP, višinski gabarit omejen na 6,5 m ter etažnost K+P+1. Upoštevaje 1. alinejo drugega pododstavka sedmega odstavka 13. člena PUP za predvideno gradnjo upoštevaje podatke iz projektne dokumentacije, je na vzhodni strani objekta minimalni odmik 3,76 m od parc. št. 2202/4 k.o. ..., kar predstavlja več kot polovico višine stavbe, soglasje lastnikov te parcele, ne zahteva. Višinski gabarit nove stavbe je po projektni dokumentaciji 5,4 m od najnižje točke terena do kota venca in je skladen s 5. alinejo drugega odstavka 14. člena PUP, ki določa oblikovanje in velikost stanovanjskih stavb. Glede na minimalni odmik objekta (3,76 m) od parc. št. 2202/4 k.o. ..., upoštevaje zahtevani odmik (2,7 m), soglasje lastnikov te parcele tako niti ni potrebno. Lastniki so sicer investitorju podali izjavo, da z gradnjo soglašajo, na glavni obravnavi pred prvostopenjskim organom pa so vztrajali, da z gradnjo soglašajo le v kolikor je skladna s PUP-om.

19. Glede na navedeno sodišče zaključuje, da je prvostopenjski organ napačno uporabil materialno pravo ter v posledici nepopolno ugotovil relevantno dejansko stanje, to pa je zadosten razlog za odpravo izpodbijane odločbe.

20. Glede na to, da je sodišče izpodbijano odločbo odpravilo iz zgoraj navedenih razlogov se do drugih ugovorov ni opredeljevalo, saj za nadaljevanje postopka niso relevantni.

21. Po vsem navedem je sodišče na podlagi 4. in 2. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo vrnilo prvostopenjskemu organu v ponovno odločanje. V ponovnem postopku bo prvostopenjski organ moral upoštevaje stališča sodišča glede uporabe sedmega odstavka 13. člena PUP ter glede soglasij lastnikov sosednjih zemljiških parcel k gradnji, postopek dopolniti in ponovno odločiti.

K točki II izreka:

22. Izrek o stroških temelji na določbi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1, v katerem v primeru, če sodišče tožbi ugodi in izpodbijani upravni akt odpravi, tožniku glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve v upravnem sporu presodi pavšalni znesek povračila stroškov skladno s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Na tej podlagi je sodišče tožniku in stranki z interesom, ob upoštevanju, da je bila zadeva rešena na glavni obravnavi, tožnika in stranko z interesom (ki je svoja stališča zagovarjala v tem postopku ravno zaradi napačne uporabe materialnega prava prvostopenjskega organa) v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, priznalo stroške v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika), ki se, ker sta pooblaščenca tožnika in prizadete stranke zavezanca za DDV povečata za 22% DDV. Toženka mora tako tožniku ter prizadeti stranki povrniti po 347,70 EUR stroškov tega postopka.