Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Vročitev sodnih pisanj pravni osebi je urejena v 133. členu ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Ta v prvem odstavku določa, da se pisanje izroči osebi, ki je pooblaščena za sprejem ali delavcu, ki je v pisarni oziroma v poslovnem prostoru ali na sedežu, ali zakonitemu zastopniku ali prokuristu. Na takšen način se opravi vročitev tudi takrat, ko je treba pisanje vročiti osebno stranki (šesti odstavek 142. člena ZPP). Skladno s sodno prakso je delavec v smislu 133. člena ZPP lahko vsaka oseba, ki je po naročilu ali z vednostjo pravne osebe v pisarni ali poslovnem prostoru. Vročitev tako ne bi bila pravilna zgolj v primeru, če bi se dokazalo, da je pisanje prevzel naključni obiskovalec ali stranka pravne osebe oziroma nekdo, ki se je nahajal v poslovnih prostorih s povsem drugim namenom.
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom štelo ugovor zoper sklep o izvršbi za umaknjen.
2. Zoper navedeni sklep sodišča prve stopnje se dolžnik pravočasno pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP), vse v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Zatrjuje, da ni prejel ne plačilnega naloga ne obvestila o prejemu pošte. V kolikor je kdo pošto prejel v imenu dolžnika in je vročilnica podpisana, pa na njej gotovo ni podpis pooblaščene osebe s strani dolžnika. Predlaga zaslišanje direktorja dolžnika. Predlaga ugoditev pritožbi, razveljavitev izpodbijanega sklepa ter odločitev o ugovoru.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Izpodbijana odločitev temelji na ugotovitvah sodišča prve stopnje, da dolžnik sodne takse za ugovor zoper sklep o izvršbi ni plačal niti v roku, ki mu ga je v nalogu z dne 20. 7. 2020, ki ga je dolžnik prejel dne 22. 7. 2020, določilo sodišče, pri tem pa niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks. Vsled takih ugotovitev je sodišče prve stopnje zaključilo, da so izpolnjeni pogoji za domnevo iz petega odstavka 29.b člena ZIZ.
5. Iz podatkov spisa, konkretno iz vročilnice na l. št. 16 spisa izhaja, da je bil dolžniku plačilni nalog z dne 20. 7. 2020 vročen dne 22. 7. 2020 na naslovu, ki je vpisan v register (tretji odstavek 139. člena ZPP).
6. Vročilnica je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje (prvi odstavek 224. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Dokazno pravilo o resničnosti javne listine ni absolutno. Velja, dokler ga stranka dokazno ne izpodbija z določno in z dokazi podprto trditvijo o razlogih za njeno neverodostojnost (četrti odstavek 224. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), ne pa s posplošenim zanikanjem prejema sodne pošiljke1. 7. Vročitev sodnih pisanj pravni osebi je urejena v 133. členu ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Ta v prvem odstavku določa, da se pisanje izroči osebi, ki je pooblaščena za sprejem ali delavcu, ki je v pisarni oziroma v poslovnem prostoru ali na sedežu, ali zakonitemu zastopniku ali prokuristu. Na takšen način se opravi vročitev tudi takrat, ko je treba pisanje vročiti osebno stranki (šesti odstavek 142. člena ZPP). Skladno s sodno prakso je delavec v smislu 133. člena ZPP lahko vsaka oseba, ki je po naročilu ali z vednostjo pravne osebe v pisarni ali poslovnem prostoru. Vročitev tako ne bi bila pravilna zgolj v primeru, če bi se dokazalo, da je pisanje prevzel naključni obiskovalec ali stranka pravne osebe oziroma nekdo, ki se je nahajal v poslovnih prostorih s povsem drugim namenom. Da bi se na vročilnici nahajal podpis takšne osebe, pritožba ne zatrjuje. Stališče, da bi bila vročitev pravilno opravljena le v primeru, če bi vročilnico podpisala oseba, pooblaščena za sprejem pošte, pa je napačno. Ker dolžnik s pritožbenimi trditvami, četudi bi se izkazale za resnične, resničnosti vsebine javne listine ne bi mogel izpodbiti, izvedba predlaganega dokaza z zaslišanjem direktorja dolžnika ni bila potrebna, saj trditev z dokazi ni mogoče dopolnjevati.
8. Peti odstavek 29b. člena ZIZ določa, da če sodna taksa v roku in v skladu s plačilnim nalogom iz drugega in tretjega odstavka tega člena ni plačana in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je vloga umaknjena.
9. Ker je plačilo sodne takse za predmetno vlogo (torej ugovor) glede na prvi odstavek 29.b člena ZIZ procesna predpostavka, iz razlogov sodišča prve stopnje pa izhaja, da pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks niso podani, je izpodbijana odločitev pravilna.
10. Pritožbene trditve so neutemeljene, prav tako pa niso podane tiste kršitve, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, vse v zvezi s 15. členom ZIZ). Zato je pritožbeno sodišče pritožbo dolžnika zavrnilo in izpodbijano odločitev sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
1 Glej: sodba VS RS II Ips 374/2000 z dne 21. 2. 2001.