Jedro

Dolžnik je navedel t.i. negativno dejstvo, s katerim je svoj ugovor utemeljil, saj po naravi stvari dejstva, da storitve niso bile opravljene dolžnik ne more dokazati.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep o izvršbi v 2. točki izreka razveljavi za glavnico v znesku 386.550,00 SIT, zakonite zamudne obresti: - od zneska 82.772,00 SIT od 10.02.1999 do plačila, - od zneska 83.113,00 SIT od 10.03.1999 do plačila, - od zneska 83.240,00 SIT od 10.04.1999 do plačila, - od zneska 137.425,00 SIT od 11.05.1999 do plačila ter stroške izvršilnega postopka v znesku 24.036,40 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 17.06.1999 dalje do plačila in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

V ostalem se pritožba zavrne kot neutemeljena in se sklep sodišča prve stopnje v nerazveljavljenem delu potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je na predlog upnika dne 17.06.1999 izdalo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v smislu 23. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju - ZIZ).

Dolžnik je zoper navedeni sklep pravočasno ugovarjal in sicer glede plačila glavnice in zamudnih obresti. Navedel je, da je upnik zanj po pogodbi opravlja finančno - računovodske storitve. Zaradi nesporazumov pa od 01.01.1999 do dneva vložitve ugovora upnik dela po pogodbi ni opravljal v celoti, a je kljub temu mesečno izstavljal račune v taki višini kot da bi bilo delo opravljeno v celoti. Glede na navedeno dolžnik meni, da je terjatev upnika po višini neutemeljena in predlaga razveljavitev sklepa o izvršbi.

Sodišče prve stopnje je ugovor dolžnika, na podlagi 2. odst. 53. člena ZIZ, štelo za neutemeljenega in ga v skladu s 5. odst. 62. člena ZIZ poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi.

Pritožba je delno utemeljena.

Sodišče druge stopnje je preverilo, ali je dolžnikov ugovor obrazložen (5. odst. 62. člena ZIZ v zvezi z 2. odst. 53. člena ZIZ).

Dolžnik mora v ugovoru navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje.

Kadar so navedena dejstva takšna, da zanje nosi dokazno breme dolžnik pa mora zanje predložiti tudi dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen (2. odst. 53. člena ZIZ). Dolžnik je v ugovoru navedel, da upnik po 01.01.1999 finančno - računovodskih storitev ni več opravljal v celoti. S tem je navedel t.i. negativno dejstvo, s katerim je svoj ugovor utemeljil. Da so bile tudi po navedenem datumu storitve opravljene v skladu z dogovorom (pogodbo) in da je zato upravičen do plačila po izstavljenih računih, bo moral dokazati upnik, saj dolžnik po naravi stvari dejstva, da storitve niso bile opravljene, ne more dokazati. Glede na navedeno sodišče druge stopnje zaključuje, da je dolžnikov ugovor glede obveznosti nastalih v obdobju po 01.01.1999, v smislu 2. odst. 53. člena ZIZ, obrazložen in je zato ugovor v tem delu utemeljen. Sodišče druge stopnje je zato sklep o izvršbi v 2. točki izreka delno razveljavilo glede glavnice v znesku 386.550,00 SIT in glede zamudnih obresti od zneskov po računih št. 99024 z dne 31.01.1999, 99061 z dne 28.02.1999, 99106 z dne 31.03.1999 in 99163 z dne 30.04.1999 od dneva zapadlosti posameznega računa do plačila. Navedeni računi se namreč nanašajo na storitve, ki naj bi jih upnik opravil po 01.01.1999. Dolžnikov ugovor je utemeljen v delu, ki predstavlja 62,85 % vrednosti spornega predmeta. Zato je v enakem odstotku ugovor utemeljen tudi glede stroškov izvršilnega postopka, saj se v izvršilnem postopku smiselno uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP/77), ki se nanašajo na odmero stroškov v skladu z načelom uspeha v postopku (2. odst. 154. člena ZPP/77 v zvezi s 15. členom ZIZ). Ugovor dolžnika je tako utemeljen tudi glede stroškov izvršilnega postopka v višini 24.036,40 SIT s pripadajočimi zakonitimi zamudnimi obrestmi od izdaje sklepa o odmeri (17.06.1999) dalje do plačila.

Glede na navedeno je sodišče druge stopnje pritožbi delno ugodilo in izpodbijani sklep o izvršbi v 2. točki izreka razveljavilo v obsegu, kot je razviden iz izreka tega sklepa, ter zadevo v enakem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek (3. točka 380. člena ZPP/77 v zvezi s 15. členom ZIZ). Sodišče prve stopnje bo moralo v nadaljevanju glede razveljavljenega dela sklepa o izvršbi postopati v skladu z 2. odstavkom 62. člena ZIZ in zadevo v tem obsegu odstopiti pristojnemu sodišču. V preostalem delu pa je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in izpodbijani sklep v nerazveljavljenem delu potrdilo.

Dolžnik namreč za obdobje do 01.01.1999 v ugovoru ni navedel dejstev, s katerimi bi ga utemeljil, zato je ugovor v tem delu ostal neobrazložen in je glede na določbo 2. odst. 53. člena ZIZ v navedenem delu neutemeljen.

Določbe ZPP/77 (Ur.l. SFRJ, št. 4/77, 36/77, 36/80, 69/82, 58/84, 74/87, 14/88, 57/89, 20/90 in 27/90) je sodišče druge stopnje uporabilo na podlagi 1. odst. 498. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS št. 26/99).