Up-8/94

19/9-1995

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavnih pritožb, na seji senata dne 19/9-1995

s k l e n i l o :

1.Ustavna pritožba zoper sklep Temeljnega sodišča v Kopru, Enote v Kopru, opr. št. Ks 65/94 z dne 25/1-1994 se ne sprejme.

2.Ustavna pritožba zoper sodbo Višjega sodišča v Kopru, opr. št. Kp 233/94 z dne 6/5-1994 se zavrže.

3.Ustavne pritožbe zoper sklepe Temeljnega sodišča v Kopru, Enote v Kopru, s katerimi je bil pritožniku podaljševan pripor, se zavržejo.

O b r a z l o ž i t e v

1.Pritožnik je dne 7/2-1994 vložil ustavno pritožbo zoper sklep, naveden pod 1. točko izreka. Navedel je, da je bil s sklepom, navedenim pod točko 1, zavrnjen predlog za odpravo pripora. Sklep naj bi bil v nasprotju z Ustavo, saj naj bi Zakon o kazenskem postopku (Uradni list SFRJ, št. 4/77, 14/85, 26/86, 57/89 in 3/90; v nadaljevanju ZKP 1977) s 1/1-1994 prenehal veljati. Poleg tega naj bi mu sklep ne bil preveden v italijanščino.

2.Z vlogo z dne 20/6-1994 je ustavno pritožbo razširil še na odločbe, navedene pod 2. in 3. točko izreka. Navedel je, da mu je bila s tem, ker drugostopna sodba in sklepi o podaljšanju pripora niso bili prevedeni v italijanščino, kršena pravica do brezplačnega tolmača po 3.f točki 14. člena Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah ((Uradni list SFRJ, št. 7/71, Akt o notifikaciji nasledstva, Uradni list RS, Mednarodne pogodbe, št. 9/92; v nadaljevanju: Pakt). Poleg tega naj bi bile v nasprotju z Ustavo določbe ZKP 1977, ki nalagajo obdolžencu plačilo stroškov tolmača in ki ne določajo, da začneta rok za pritožbo in rok za klicanje obsojencev na prestajanje kazni teči z vročitvijo prevoda. Nadalje je očital sodišču, da ni ocenilo predložene izjave notarja; da bi moralo za pregon zahtevati dovoljenje Javnega tožilca Republike Slovenije; da ne bi smelo opreti sodbe na fotokopijah listin; da pritožbeno sodišče ni opravilo obravnave v navzočnosti obdolženca niti ni utemeljilo, zakaj tej zahtevi obdolženčevega zagovornika ni ugodilo; da mu tekom kazenskega postopka ni bilo omogočeno zdravljenje v posebni zdravstveni ustanovi.

3.V dopolnitvi ustavne pritožbe z dne 16/5-1994 je še navedel, da je bil s strani policije pridržan, ne da bi ob pridržanju obstajali dokumenti, ki bi izkazovali njegovo utemeljenost in da je bil torej priprt za dejanje, ki ni bilo kaznivo dejanje; da je bilo zasliševanje izvedeno v nočnem času in "presenečeno"; da je bil kljub zagotovilom da se ne bo skrival, priprt in izpuščen šele 11/4-1995; da dejanje, za katero je bil obsojen, ni kaznivo ne po mednarodnem ne po italijanskem pravu; da je sodišče pridobilo listine, na podlagi katerih je bilo podano izvedensko mnenje grafologa, na nedovoljen ali čuden način; da mu ni bilo prevedeno izvedensko mnenje grafologa; da mu ni bila dana možnost telefonskih pogovorov z družino.

4.V vlogi z dne 15/2-1995, ki jo je Ustavnemu sodišču predložil pritožnik sam, in jo je Ustavno sodišče glede na to, da je bil tedaj še na prestajanju kazni, prevedlo po uradni dolžnosti, je navedel, da mu v kazni ni bila upoštevana pomilostitev. V nadaljevanju postavlja vprašanja, ali je zakonito obsoditi nekoga zgolj na podlagi dveh lažnih fotokopij in smešnih pričevanj ter v strogi policijski režiji; ali je zakonito, da so vsi odgovori na njegova vprašanja v istem tonu in da je isti sodnik prve stopnje Ustavnemu sodišču posredoval njegove spise; ali velja več izvirni dokument ali pričevanje osebe, ki daje različne izjave; zakaj overjeni dokumenti niso nič vredni; ali je dopustno izreči 72 strani sodbo brez konkretnih in trdnih argumentov; ali je sprejemljivo obsoditi za goljufijo osebo, ki pred več kot tremi leti posodila zadrugi Alpe Adria 350. milijonov tolarjev brez jamstva, in mu jih še ni vrnila. Ne zdi se mu prav, da ni mogel biti navzoč na seji pritožbenega sodišča.

5.Glede druge vloge z dne 15/5-1995 je Ustavno sodišče pritožnikovega pooblaščenca pozvalo, naj jo predloži v slovenskem jeziku ali pa priloži overjen prevod, je odvetnik Krgović odgovoril, da pri obravnavi ustavne pritožbe te vloge ni potrebno upoštevati.

6.K 1. točki izreka: Pritožnik zmotno meni, da je ZKP 1977 s potekom uskladitvenega roka po 1. členu Ustavnega zakona za izvedbo Ustave Republike Slovenije prenehal veljati. Po prvem odstavku 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije se namreč v Republiki Sloveniji nekdanji zvezni predpisi še naprej smiselno uporabljajo kot republiški predpisi, razen če nasprotujejo pravnemu redu Republike Slovenije. Do uveljavitve novega Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 63/94; v nadaljevanju ZKP) 1. januarja 1995 se je na tej podlagi uporabljal tudi ZKP 1977.

7.Neutemeljen je tudi pritožnikov očitek, da mu ni bil vročen prevod izpodbijanega sklepa. Iz podpisane vročilnice, ki se nahaja v kazenskem spisu Temeljnega sodišča v Ljubljani, Enote v Ljubljani, opr. št. V K 108/93, izhaja, da je bil prevod sklepa vročen pritožniku dne 15/2-1994.

8.Ker torej očitno ne gre za kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin, je Ustavno sodišče ustavne pritožbe zoper sklep Temeljnega sodišča v Kopru, Enote v Kopru, opr. št. Ks 65/94 z dne 25/1-1994 ni sprejelo (prva alinea drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 15/94; v nadaljevanju ZUstS).

9.K 2. točki izreka: Kot eno od predpostavk za vložitev ustavne pritožbe določa ZUstS tudi izčrpanje pravnih sredstev (prvi odstavek 51. člena ZUstS). Vse kršitve, ki jih zatrjuje pritožnik, razen tistih, ki se nanašajo na neustrezno zdravljenje tekom kazenskega postopka, ugotavljanje pogojev za izvršljivost sodne odločbe in omejitev telefonskih pogovorov z družino tekom pripora, je imel pritožnik možnost uveljavljati v pritožbi (363. člen ZKP 1977) oziroma v zahtevi za izreden preizkus pravnomočne sodbe (427. člen ZKP 1977). Zaradi posledic neustreznega zdravljenja tekom kazenskega postopka bi lahko uveljavljal odškodnino v civilnem postopku. Če je menil, da sodba z vročitvijo njenega prepisa v slovenskem jeziku ni postala izvršljiva, bi lahko zahteval odločitev predsednika senata po 136. členu ZKP 1977. Če je menil, da so mu bili telefonski stiki z družino preveč omejeni, bi lahko od preiskovalnega sodnika oziroma od predsednika senata zahteval, da izda o tem sklep. Zoper tak sklep bi na podlagi prvega odstavka 394. člena ZKP 1977 lahko vložil pritožbo.

10.Ker pritožnik v pravnih sredstvih, ki so mu bila na razpolago, zatrjevanih kršitev ni uveljavljal, je Ustavno sodišče ustavno pritožbo zavrglo (druga alinea prvega odstavka 55. člena ZUstS).

11.K 3. točki izreka: Po drugem odstavku 53. člena ZUstS mora pritožnik ustavni pritožbi priložiti kopijo posamičnega akta, ki ga izpodbija. Ustavno sodišče je pritožnika dne 9/5-1995 pozvalo, naj ustavno pritožbo ustrezno dopolni in ga opozorilo na posledice. Pritožnik dopolnitvi ustavne pritožbe, ki jo je vložil dne 16/5-1995, izpodbijanih sklepov ni priložil niti ni tega storil v določenem mu petnajstdnevnem roku. Ustavno sodišče je zato ustavne pritožbe zoper sklepe o podaljšanju pripora zavrglo (četrta alinea prvega odstavka 55. člena ZUstS).

12.Ustavno sodišče še dodaja, da je pobudo za oceno ustavnosti nekaterih določb ZKP 1977 izločilo in jo bo obravnavalo posebej. Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prvega in drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednik senata dr. Boštjan M. Zupančič in sodnika dr. Peter Jambrek in dr. Janez Šinkovec.

dr. Boštjan M. Zupančič

Predsednik senata