Jedro

Če prispevek za pokojninsko zavarovanje za čas zaključenega rednega šolanja na višji in visoki šoli za delavca plača delodajalec, gre za boniteto, ki se všteva v osnovo za davek od osebnih prejemkov.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi 1. odstavka 59. člena ZUS zavrnilo tožničino tožbo, vloženo proti odločbi tožene stranke z dne 30.6.1999. Z njo je bila zavrnjena tožničina pritožba proti odločbi Davčnega urada L., Izpostave D. z dne 30.10.1997, s katero ji je bila za leto 1996 odmerjena dohodnina od osnove, v katero ji je bil kot boniteta vštet znesek 1,256.096,00 SIT.

V razlogih izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje navaja, da plačilo pokojninskega zavarovanja za čas zaključenega rednega šolanja na višji in visoki šoli po določbah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 12/92, 5/94, 7/96 dalje ZPIZ) predstavlja neobvezno zavarovanje, ki ga plača zavarovanec sam. Če pa ga za zavarovanca plača njegov delodajalec (kot v obravnavani zadevi), potem predstavlja to plačilo za zavarovanca boniteto po 1. alinei 1. točke 17. člena Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 71/93, 2/94 opr., 2/95, 7/95, 14/96, 18/96, 44/96 in 68/96 v nadaljevanju ZDoh), ki se všteva v osnovo za davek od osebnih prejemkov. Za boniteto gre zato, ker omenjenega prispevka delodajalcu ni treba plačati.

Tožnica v pritožbi, ki jo vlaga iz vseh pritožbenih razlogov 1. odstavka 72. člena ZUS navaja, da je njen delodajalec pod krinko dokupa študijskih let dejansko dokupil pokojninsko dobo po 214. členu ZPIZ in s tem izpolnil enega izmed pogojev iz 36. člena Zakona o delovnih razmerjih (da ji je lahko prenehalo delovno razmerje). Ker se je s tem dejansko delodajalec (proti njeni volji) izognil plačilu v 216. členu ZPIZ določenih prispevkov, je boniteto izkoristil on. Zato ni prav, ko se omenjeno plačilo v njeno škodo vrednoti kot boniteta. Predlaga spremembo izpodbijane sodbe.

Odgovori na pritožbo niso bili vloženi.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje o zadevi pravilno odločilo in za svojo odločitev navedlo pravilne razloge. Z razlogi, s katerimi je sodišče prve stopnje utemeljilo svojo odločitev, se pritožbeno sodišče strinja in jih v izogib ponavljanju ne navaja ponovno.

Plačilo pokojninskega zavarovanja za čas zaključenega rednega šolanja na višji in visoki šoli po določbah ZPIZ, je bilo pravilno pravno opredeljeno kot neobvezno zavarovanje, ki ga po določbi 216. člena omenjenega zakona plača sam zavarovanec. Če ga zanj plača delodajalec, potem gre za plačilo neobveznega pokojninskega zavarovanja, ki je po 1. alinei 1. točke 17. člena ZDoh opredeljeno kot boniteta, ki se všteva v osnovo za davek od osebnih prejemkov.

Pritožbeni ugovor, da je dejansko boniteto izkoristil delodajalec, ki se je na obravnavani način izognil plačilu prispevkov po 214. členu ZPIZ, tožnica ne more z uspehom uveljavljati v postopku odmere dohodnine. Tak ugovor se lahko uveljavi v postopku, v katerem delodajalec s sklepom ugotovi, da se delavca opredeli kot trajni operativni presežek in se mu zato dokupi študijska leta. Takšno stališče je pritožbeno sodišče že zavzelo v zadevi U 755/95-5 z dne 19.3.1997. Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi, niti razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo.