Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Dejstvo, da tožeča stranka, njen zakoniti zastopnik in pooblaščena odvetniška pisarna večkrat nastopajo pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani, samo po sebi ni razlog za delegacijo krajevne pristojnosti.
Predlog se zavrne.
1. Pri Okrajnem sodišču v Ljubljani je v teku postopek zaradi plačila 4.557 EUR s pp.
2. Tožena stranka z vlogo z dne 25. 4. 2012 predlaga prenos pristojnosti za odločanje v zadevi na drugo stvarno pristojno sodišče, ki jo utemeljuje z zahtevo po objektivni nepristranskosti sodišča. Navaja, da so tožeča stranka in njena odgovorna oseba A. A., po poklicu pravnik, ter Odvetniška pisarna B. in C. d.o.o. večkrat stranke v postopku pred stvarno in krajevno pristojnim sodiščem, zato se poraja utemeljen sum o medsebojnem poznanstvu s posameznimi sodniki.
3. Predlog ni utemeljen.
4. Določilo 23. člena Ustave Republike Slovenije predvideva pravico do sodnega varstva, iz katere izhaja tudi zahteva, da sodišče pri postopanju v konkretni zadevi ustvarja oziroma ohrani videz nepristranskosti. Po stališču Evropskega sodišča za človekove pravice sta za obstoj nepristranskosti sojenja odločilna tako subjektivni kriterij, pri katerem gre za ugotavljanje osebnega prepričanja sodnika, ki odloča v konkretnem primeru, kot tudi objektivni kriterij, kjer gre za presojo, ali je sodnik v postopku zagotavljal uresničevanje procesnih jamstev tako, da je izključen vsak upravičen dvom v njegovo nepristranskost. Pri uresničevanju pravice do nepristranskega sojenja torej ni pomembno zgolj to, da je nepristranskost sojenja dejansko zagotovljena, temveč se mora odražati tudi navzven. Gre za takoimenovani videz nepristranskosti sojenja. V nasprotnem primeru sta lahko ogrožena tako zaupanje javnosti v nepristranskost sodišča nasploh kot tudi zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi.
5. Pomemben procesni institut, s katerim se zagotavlja ustavna pravica do nepristranskega sojenja, je delegacija pristojnosti (67. člen Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju ZPP). Glavni namen prenosa krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče je sicer v skladu s temeljnim načelom ekonomičnosti zagotoviti večjo smotrnost postopka. Pravni standard „drugih tehtnih razlogov“ pa zajema različne druge okoliščine, ki niso v neposredni zvezi s samim sporom, ampak lahko nanj vplivajo od zunaj in zadevajo celotno sodišče. 6. Standard objektivne nepristranskosti in neodvisnosti pomeni, da so nedopustna kakršnakoli razmerja med osebami, ki odločajo v določeni zadevi in strankami v postopku. Na podlagi dosedanjega ravnanja sodišča v obravnavanem sporu ni mogoče sklepati, da bi bile prisotne okoliščine, zaradi katerih bi to imelo osebne razloge za odločanje v korist ene izmed strank in ki bi onemogočale ali oteževale objektivno in nepristransko sojenje z izključnim upoštevanjem pravnih kriterijev. Dejstvo, da tožeča stranka, njen zakoniti zastopnik in pooblaščena odvetniška pisarna večkrat nastopajo pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani, samo po sebi ni razlog za delegacijo krajevne pristojnosti. Če pa obstaja dvom o nepristranskosti posameznika sodnika, je to lahko razlog za njegovo izločitev (70. člen ZPP), ne pa za delegacijo pristojnosti.
7. Ker uveljavljane okoliščine ne utemeljujejo prenosa krajevne pristojnosti, je bilo treba predlog zavrniti.