Jedro

ZDSS v 2. odst. 5. člena določa, da je socialno sodišče na področjih iz 1. odst. istega člena pristojno odločati tudi v sporih o odgovornosti za škodo, ki jo zavod povzroči zavarovancu oz. za škodo, ki je povzročena zavodu v zvezi z zavarovalnim razmerjem. Ker tožnik (ZPIZ) v predmetni zadevi od toženca (delodajalca) uveljavlja povnitev škode, ki mu nastaja zaradi izplačevanja invalidnine svojemu zavarovancu oz. delavcu toženca, do škode pa naj bi prišlo zaradi opustitve ukrepov za varstvo pri delu s strani toženca (1. odst. 282. člena ZPIZ/92), gre za spor, ki je v zvezi z zavarovalnim razmerjem. Zato je podana tudi stvarna pristojnost socialnega sodišča po 2. odst. 5. člena ZDSS.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v pristojno reševanje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje se je z izpodbijanim sklepom v predmetnem sporu izreklo za stvarno nepristojno. Nadalje je odločilo, da bo po pravnomočnosti sklepa zadeva odstopljena stvarno in krajevno pristojnemu sodišču v Celju.

Zoper sklep se pritožuje tožnik in sicer zaradi napačne uporabe materialnega prava. Pri tem navaja, da ves čas zatrjuje, da je do poškodbe S. R. prišlo zaradi opustitve ukrepov za varstvo pri delu. Tak svoj očitek pa res dokazuje s kazensko sodbo K 114/82 z dne 11.10.1982 v zvezi z višjo sodbo sodišča v Celju Kp 427/82 z dne 20.1.1983. Zaradi poškodb, zadobljenih v tej nesreči, je S. R. pridobil status invalida III. kategorije invalidnosti kot posledica nesreče pri delu, tožnik pa mu je zaradi tega in v zvezi z zavarovalnim razmerjem priznal pravico do invalidnine. V konkretnem primeru gre torej po stališču tožnika za škodo, ki je bila povzročena v zvezi z zavarovalnim razmerjem, delovno in socialno sodišče pa je stvarno pristojno za odločanje, pri čemer pa priglasitev intervencije Zavarovalnice Triglav na stvarno pristojnost sodišča ne vpliva.

Pritožba je utemeljena.

V predmetni zadevi tožnik od toženca uveljavlja plačilo škode, ki mu nastaja zaradi izplačevanja invalidnine za telesno okvaro zavarovancu S. R..

Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 12/92 - 54/98 - ZPIZ/92) v 281. in 282. čl. obravnava dve različni dejanski in pravni situaciji. V 281. čl. ureja situacijo, ko pride do škode zavodu zato, ker je fizična oseba namenoma ali iz velike malomarnosti povzročila invalidnost, telesno okvaro ali smrt zavarovanca zavoda. Škoda je lahko povzročena s kaznivim dejanjem ali pa z dejanjem, ki nima znakov kaznivega dejanja, fizična oseba pa škodo lahko povzroči pri delu ali v zvezi z delom, ali pa v drugih okoliščinah, torej izven dela. V 2. odst. istega člena pa je urejena tako imenovana odgovornost delodajalca nasproti tretjim, kajti za škodo, ki jo povzroči v primerih iz 1. odst. 281. čl. delavec pri delu ali v zvezi z delom, je odgovorna organizacija, podjetje oz. druga pravna oseba ali delodajalec. V 1. odst. 282. čl. pa je obravnavana situacija, ko je škoda nastala zato, ker niso bili izvedeni ustrezni ukrepi za varstvo pri delu ali drugi ukrepi, predpisani ali odrejeni za varnost ljudi. Tudi v tem primeru gre lahko za kaznivo dejanje, pri čemer pa se mora v zadevi, kjer tožnik (ZPIZ Slovenije) navaja in dokazuje, da je do škode prišlo zaradi opustitve ukrepov za varstvo pri delu s strani toženca (organizacije ali delodajalca), odgovorna oseba pa je bila spoznana za krivo tudi storitve kaznivega dejanja, zadevo presojati po 1. odst. 282. čl. in ne po 2. odst. 281. čl. ZPI/92, kot je to storilo prvostopno sodišče. Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS, Ur. l. RS št. 19/94) v 2. odst. 5. čl. določa, da je socialno sodišče na področjih iz 1. odst. pristojno odločati tudi v sporih o odgovornosti za škodo, ki jo zavod povzroči zavarovancu oz. za škodo, ki je povzročena zavodu v zvezi z zavarovalnim razmerjem. Glede na to, da tožnik v predmetni zadevi od toženca (delodajalca) uveljavlja povrnitev škode, ki mu nastaja zaradi izplačevanja invalidnine svojemu zavarovancu oz. delavcu toženca, pritožbeno sodišče meni, da gre v predmetni zadevi za spor, ki je v zvezi z zavarovalnim razmerjem, s tem pa je skladno s prej citiranim členom podana tudi pristojnost socialnega sodišča. Glede na sklicevanje prvostopnega sodišča na sklepe Vrhovnega sodišča RS izdane pod opr. št. VIII Ips 123/2001 in VIII Ips 124/2001 z dne 9.4.2002 pritožbeno sodišče ugotavlja, da gre v omenjenih primerih za drugo pravno situacijo, ne pa za spor, ki temelji na 1. odst. 282. čl. ZPIZ/92. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče skladno s 3. tč. 365. čl. in 366. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in 96/2002) pritožbi ugodilo ter izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v pristojno reševanje.