Jedro

Tožnika sta v tem postopku že trikrat zaprosila za taksno oprostitev. Opravičljivih razlogov za nadaljnje podaljšanje sodnega roka nista izkazala.

Medsebojna (ne)komunikacija strank in odvetnika v mandatnem razmerju ni upravičen razlog za podaljšanje sodnega roka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ponovni (tretji) predlog tožeče stranke za podaljšanje roka za dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse (podredno za obročno plačilo ali odlog plačila) za postopek za dopustitev revizije.

2. Tožnika vlagata pritožbo po svojem pooblaščencu. Uveljavljata vse pritožbene razloge. Predlagata razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Pritožbeni stroški naj se naložijo v plačilo toženi stranki. Navajata, da je pooblaščenec prosil za podaljšanje roka, ker je bil tožnik hospitaliziran, oba tožnika neodzivna in nedosegljiva. Pooblaščenec je uspel priti v kontakt z enim od sorodnikov, s tožnikoma pa ne. Le tožnika lahko podata potrebni izjavi za taksno oprostitev, nadomestiti ju ne more nihče. Prošnja je bila utemeljena. K predložitvi dokazov bi sodišče lahko pozvalo pooblaščenca s sklepom. Določenih okoliščin se ne da dokazati z listinami (hospitalizacija) ali pa so javno znane (javna dražba). Prošnji bi bilo treba ugoditi in podaljšati rok.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Rok, ki ga določi sodišče, se na predlog prizadete osebe lahko podaljša, če so za to opravičljivi razlogi (drugi odstavek 110. člena ZPP).1 Merilo „opravičenosti razlogov“ je subjektivno. Upoštevajo se osebne okoliščine stranke, ki prosi za podaljšanje roka. Trditveno in dokazno breme je na stranki, ki podaja predlog za podaljšanje roka. Dokazni standard je „verjetnost“.

5. Zakon ni naklonjen podaljševanju rokov, ker gre lahko za zlorabo pravic, hkrati pa posega v ustavno pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (23. člen Ustave RS).2

6. Ko stranka v sodnem postopku uveljavlja določeno pravico, pravni red od nje utemeljeno pričakuje, da ravna z ustrezno skrbnostjo. Vloge, ki jih vlagajo stranke v postopku, morajo biti zato popolne (105. člen ZPP). K popolnosti predloga za taksno oprostitev sodijo tudi izjave, ki jih zahteva 12. člen ZST-1.3 Da stranka zaradi nepopolnosti vloge ne bi izgubila sodnega varstva, zakon dopušča, da vlogo v dodatnem roku po pozivu sodišča dopolni ali popravi (108. člen ZPP). Dodatni rok je namenjen le odpravi pomanjkljivosti, stranke pa to ne odvezuje dolžnosti, da pred pristopom na sodišče svojo vlogo za sodno varstvo skrbno in popolno sestavi4. Iz podatkov spisa izhaja, da sta tožnika v tem postopku že trikrat zaprosila za taksno oprostitev. V vseh treh postopkih zaradi taksne oprostitve sta bila s pozivnimi sklepi pozvana (tako kot v obravnavanem primeru) k dopolnitvi vloge s predložitvijo lastnoročnih izjav in podatkov po 12. členu ZST-1. Torej jima je postopek in njuna vloga v njem dobro poznana (osebne izjave ter podpisi strank, ki jih nihče drug ne more nadomestiti).

7. V obravnavani zadevi je bil pozivni sklep za dopolnitev vloge izdan 6. 12. 2022. Pooblaščencu je bil vročen 13. 12. 2022. Zadnji dan roka za dopolnitev vloge (23. 12. 2022) je odvetnik prvič zaprosil za podaljšanje roka, češ da je 16. 12. zbolel in ni mogel navezati stika s strankama. Izdan je bil prvi sklep o podaljšanju roka za petnajst dni.5 Sledila je druga prošnja za podaljšanje roka, ponovno vložena na zadnji dan postavljenega roka za dopolnitev vloge (to je 13. 2. 2023), češ da je bil odvetnik en teden na počitnicah in da s strankama ne more vzpostaviti kontakta. Drugi sklep o podaljšanju roka z dne 16. 2. 2023 je postavljeni rok za dopolnitev vloge podaljšal še za petnajst dni. Vročen je bil 3. 3. 2023. Na zadnji dan roka (20. 3. 2023, ker je bila 18. 3. 2023 sobota) je sledila tretja odvetnikova prošnja za podaljšanje roka, ki jo je sodišče zavrnilo z izpodbijanim sklepom.

8. Glede na tako povzete podatke spisa6 je treba pritrditi oceni in ugotovitvi sodišča prve stopnje, da opravičljivih razlogov za nadaljnje podaljšanje sodnega roka ni. Pravilno so kot nedokazane zavrnjene trditve o bolezni in hospitalizaciji stranke ter predvideni javni dražbi nepremičnin. Na stranki je ne le trditveno, pač pa tudi dokazno breme za dokazovanje osebnih okoliščin na njeni strani, ki opravičujejo prošnjo za podaljšanje roka. Sodišče teh okoliščin ni dolžno ugotavljati oziroma raziskovati dejanskega stanja po uradni dolžnosti.

9. Pravilna je tudi ocena sodišča, da medsebojna komunikacija strank in odvetnika v mandatnem razmerju ni upravičen razlog za podaljšanje roka za izpolnitev sodno naložene obveznosti. Taka so tudi stališča v sodni praksi. Zavzeto je stališče, da notranje razmerje med stranko in pooblaščencem oziroma težave v njem praviloma ni(so) upravičen razlog za podaljšanje roka.7 Zaradi zaupne narave pooblastilnega razmerja med kvalificiranim pooblaščencem v pravdnem postopku in njegovo stranko, ki je stranka postopka, je utemeljeno pričakovati, da ima pooblaščenec ne le osebni stik s svojo stranko, temveč tudi možnost drugih oblik komunikacije z njo, saj mu le to omogoča kvalitetno zastopanje8. V obravnavanem primeru je od izdaje in vročitve pozivnega sklepa z dne 6. 12. 2022 do zadnje odvetnikove prošnje (z dne 20. 3. 2023) minilo več kot tri mesece. Torej osebna neodzivnost strank ne more biti več opravičljiva. Ob ustrezni skrbnosti bi bilo v tem času mogoče osebne izjave in podpise strank pridobiti tudi po drugi poti – npr. pisno po pošti. Nenazadnje je treba ponovno poudariti, da odvetnik ne v prošnjah za podaljšanje roka niti v obravnavani pritožbi z ničemer ni izkazal trditev, da stika s stranko ni mogel vzpostaviti (ne navede npr. niti podatkov tistega sorodnika, preko katerega naj bi prišel do informacij o spremenjenih razmerah na strani tožnikov). Gola trditev, da sta stranki neodzivni in da odvetnik z njima ne more vzpostaviti stika, ni opravičen razlog iz drugega odstavka 110. člena ZPP za podaljšanje roka.

10. Pritožba torej ni utemeljena. Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna v dejanskem in pravnem pogledu in ni obremenjena s procesnimi kršitvami, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Zato je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366.a člena ZPP).

11. Tožnika s pritožbo nista uspela, zato nista upravičena do povračila pritožbenih stroškov. Izrek o zavrnitvi stroškovnega zahtevka je zajet v zavrnilnem izreku o glavni stvari.

1 Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami. 2 A. Galič, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2005, str. 457. 3 Zakon o sodnih taksah, Ur. l. RS, št. 37/2008 s spremembami. 4 Primerjaj: VSL II Cp 1072/2014 z dne 20. 5. 2014. 5 Sklep z dne 29. 12. 2022, vročen pooblaščencu 27. 1. 2023. 6 Redne številke 127 do r. št. 137. 7 VSL I Cp 1598/2015 z dne 3. 6. 2015. 8 VSL I Cpg 664/2020 z dne 20. 11. 2022.