Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSC sklep Cp 789/2011

ECLI:SI:VSCE:2011:CP.789.2011 Civilni oddelek

začasna odredba zavarovanje nedenarne terjatve verjeten izkaz nevarnosti
Višje sodišče v Celju
15. december 2011

Povzetek

Sodišče je zavrnilo pritožbo tožnika, ki je izpodbijal sklep o zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe. Pritožba ni bila utemeljena, saj tožnik ni konkretiziral očitkov o postopkovnih kršitvah, prav tako pa ni verjetno izkazal subjektivnega delovanja dolžnika, ki bi onemogočilo uveljavitev terjatve. Sodišče je ugotovilo, da okoliščine, ki jih je tožnik navedel, ne predstavljajo nevarnosti, ki bi opravičevala izdajo začasne odredbe. Tožnik je moral sam kriti stroške pritožbenega postopka.
  • Verjeten izkaz nevarnosti uveljavitve upnikove terjatve.Ali je tožnik verjetno izkazal subjektivno delovanje dolžnika, ki bi onemogočilo ali otežilo uveljavitev upnikove nedenarne terjatve?
  • Neznatna škoda pri začasni odredbi.Ali je tožnik navedel in verjetno izkazal okoliščine, ki bi opravičevale sklepanje, da bo dolžniku nastala le neznatna škoda?
  • Relevantnost drugih sodnih odločb.Ali so sklicevanja na odločitve v drugih pravdnih zadevah relevantna za odločitev v tej zadevi?
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Verjeten izkaz nevarnosti, da bo uveljavitev upnikove terjatve onemogočena ali precej otežena, pomeni, da mora biti verjetno izkazano subjektivno delovanje dolžnika na način, da dolžnik aktivno deluje v smeri onemogočanja ali oteževanja uveljavitve upnikove nedenarne terjatve.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka sama krije stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je prvo sodišče tožnikov predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo.

Zoper takšno odločitev se je pravočasno pritožil tožnik. Uveljavlja vse pritožbene razloge, torej bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ter zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga spremembo z izdajo predlagane začasne odredbo oziroma podredno razveljavitev z vrnitvijo zadeve prvostopnemu sodišču v ponovno odločanje ter naložitev priglašenih pritožbenih stroškov v plačilo tožencema. Bistveni pritožbeni razlogi bodo povzeti v nadaljevanju, ko bo nanje sproti odgovorjeno.

Toženca pritožbenega odgovora nista podala.

Pritožba ni utemeljena.

Glede na to, da tožnik očitka postopkovnih kršitev niti ni obrazložil, velja na tako nekonkretizirano trditev odgovoriti le, da ni podana kakšna od bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP, ki se v postopku zavarovanja uporablja na podlagi 15. in 239. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju – v nadaljevanju ZIZ).

V zvezi s pritožbeno izpostavljenimi prvostopnimi zaključki o neizpolnjenosti predpostavk za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve velja sprva pojasniti, da po drugem odstavku 272. člena ZIZ verjeten izkaz nevarnosti, da bo uveljavitev upnikove terjatve onemogočena ali precej otežena, pomeni, da mora biti verjetno izkazano subjektivno delovanje dolžnika na način, da dolžnik aktivno deluje v smeri onemogočanja ali oteževanja uveljavitve upnikove nedenarne terjatve. S strani upnika zatrjevana dejstva je prvo sodišče materialno pravno pravilno presodilo, saj ne predstavljajo tiste nevarnosti, katera bi opravičevala izdajo začasne odredbe. Tožnik namreč kakšnega delovanja toženke niti ni zatrjeval. Pritožba tako sicer pravilno izpostavlja, da okoliščine, da sta je toženka le formalno lastnica celotne nepremičnine, da gre dejansko za skupno premoženje toženke in toženca, da se toženec že vrsto let izmika plačilu tožnikove terjatve in mu ni preostalo nič drugega kot da vloži tožbo, da bi bila v primeru prodaje nepremičnine terjatev otežena, saj bi se v zemljiški knjigi glasila na drugo ime in ta oseba ne bi imela z dolgom toženca ničesar, postopek se zoper to drugo osebo ne bi mogel nadaljevati, tožnik pa bi zoper ostal brez vsega, lahko res predstavljajo objektivno nevarnost za uspešnost bodoče izvršbe, vendar pa samo obstoj le-te za izdajo predlagane začasne odredbe ne zadostuje.

Neznatna škoda iz tretjega odstavka 270. člena ZIZ, ki se po tretjem odstavku 272. člena ZIZ uporablja tudi glede začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve, je pravni standard, ki je odvisen od okoliščin konkretnega primera. Upnik mora tako navesti in verjetno izkazati take okoliščine, ki opravičujejo sklepanje, da bo dolžniku nastala le neznatna škoda. Kakšnih okoliščin, na podlagi katerih bi bilo mogoče presoditi, ali bi omejitev razpolaganja s ½ predmetne nepremičnine škodovala toženki, tožnik v predlogu niti ni navedel. Zatrjevano dejstvo, da bo toženka še vedno lahko živela v nepremičnini, jo uporabljala in razpolagala z drugo polovico nepremičnine, ki je po tožbenih trditvah le dejansko njena, samo po sebi zato tudi ne opravičuje sklepanja, da bo toženka zaradi predlagane prepovedi odtujitve in obremenitve ½ nepremičnine pretrpela le neznatno škodo, kot to trdi pritožba.

Sklicevanje na odločitve v drugih pravdnih zadevah, ki naj bi bile tej podobne, ni relevantno, saj druge sodne odločbe ne predstavljajo materialnopravnega vira za odločitev v tej zadevi (prim. 3. člen Zakona o sodiščih).

Kakšen od pritožbenih razlogov tako ni podan. Prav tako ni podan kakšen od razlogov, na katere mora pritožbeno sodišče paziti uradoma (drugi odstavek 350. člena ZPP). Zato je bilo potrebno pritožbo, ki se je izkazala za neutemeljeno, zavrniti (2. točka 365. člena, prvi odstavek 366. člena in 353. člen ZPP).

Stroške pritožbenega postopka v zvezi s predlagano začasno odredbo mora trpeti tožnik sam, saj s predlagano izdajo začasne odredbe ni uspel ter zato ni upravičen do povrnitve teh stroškov (I. odstavek 165. člena ZPP, 239. ZIZ in peti odstavek 38. člena ZIZ).

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia