Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Verjeten izkaz nevarnosti, da bo uveljavitev upnikove terjatve onemogočena ali precej otežena, pomeni, da mora biti verjetno izkazano subjektivno delovanje dolžnika na način, da dolžnik aktivno deluje v smeri onemogočanja ali oteževanja uveljavitve upnikove nedenarne terjatve.
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Tožeča stranka sama krije stroške tega pritožbenega postopka.
Z izpodbijanim sklepom je prvo sodišče tožnikov predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo.
Zoper takšno odločitev se je pravočasno pritožil tožnik. Uveljavlja vse pritožbene razloge, torej bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ter zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga spremembo z izdajo predlagane začasne odredbo oziroma podredno razveljavitev z vrnitvijo zadeve prvostopnemu sodišču v ponovno odločanje ter naložitev priglašenih pritožbenih stroškov v plačilo tožencema. Bistveni pritožbeni razlogi bodo povzeti v nadaljevanju, ko bo nanje sproti odgovorjeno.
Toženca pritožbenega odgovora nista podala.
Pritožba ni utemeljena.
Glede na to, da tožnik očitka postopkovnih kršitev niti ni obrazložil, velja na tako nekonkretizirano trditev odgovoriti le, da ni podana kakšna od bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP, ki se v postopku zavarovanja uporablja na podlagi 15. in 239. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju – v nadaljevanju ZIZ).
V zvezi s pritožbeno izpostavljenimi prvostopnimi zaključki o neizpolnjenosti predpostavk za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve velja sprva pojasniti, da po drugem odstavku 272. člena ZIZ verjeten izkaz nevarnosti, da bo uveljavitev upnikove terjatve onemogočena ali precej otežena, pomeni, da mora biti verjetno izkazano subjektivno delovanje dolžnika na način, da dolžnik aktivno deluje v smeri onemogočanja ali oteževanja uveljavitve upnikove nedenarne terjatve. S strani upnika zatrjevana dejstva je prvo sodišče materialno pravno pravilno presodilo, saj ne predstavljajo tiste nevarnosti, katera bi opravičevala izdajo začasne odredbe. Tožnik namreč kakšnega delovanja toženke niti ni zatrjeval. Pritožba tako sicer pravilno izpostavlja, da okoliščine, da sta je toženka le formalno lastnica celotne nepremičnine, da gre dejansko za skupno premoženje toženke in toženca, da se toženec že vrsto let izmika plačilu tožnikove terjatve in mu ni preostalo nič drugega kot da vloži tožbo, da bi bila v primeru prodaje nepremičnine terjatev otežena, saj bi se v zemljiški knjigi glasila na drugo ime in ta oseba ne bi imela z dolgom toženca ničesar, postopek se zoper to drugo osebo ne bi mogel nadaljevati, tožnik pa bi zoper ostal brez vsega, lahko res predstavljajo objektivno nevarnost za uspešnost bodoče izvršbe, vendar pa samo obstoj le-te za izdajo predlagane začasne odredbe ne zadostuje.
Neznatna škoda iz tretjega odstavka 270. člena ZIZ, ki se po tretjem odstavku 272. člena ZIZ uporablja tudi glede začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve, je pravni standard, ki je odvisen od okoliščin konkretnega primera. Upnik mora tako navesti in verjetno izkazati take okoliščine, ki opravičujejo sklepanje, da bo dolžniku nastala le neznatna škoda. Kakšnih okoliščin, na podlagi katerih bi bilo mogoče presoditi, ali bi omejitev razpolaganja s ½ predmetne nepremičnine škodovala toženki, tožnik v predlogu niti ni navedel. Zatrjevano dejstvo, da bo toženka še vedno lahko živela v nepremičnini, jo uporabljala in razpolagala z drugo polovico nepremičnine, ki je po tožbenih trditvah le dejansko njena, samo po sebi zato tudi ne opravičuje sklepanja, da bo toženka zaradi predlagane prepovedi odtujitve in obremenitve ½ nepremičnine pretrpela le neznatno škodo, kot to trdi pritožba.
Sklicevanje na odločitve v drugih pravdnih zadevah, ki naj bi bile tej podobne, ni relevantno, saj druge sodne odločbe ne predstavljajo materialnopravnega vira za odločitev v tej zadevi (prim. 3. člen Zakona o sodiščih).
Kakšen od pritožbenih razlogov tako ni podan. Prav tako ni podan kakšen od razlogov, na katere mora pritožbeno sodišče paziti uradoma (drugi odstavek 350. člena ZPP). Zato je bilo potrebno pritožbo, ki se je izkazala za neutemeljeno, zavrniti (2. točka 365. člena, prvi odstavek 366. člena in 353. člen ZPP).
Stroške pritožbenega postopka v zvezi s predlagano začasno odredbo mora trpeti tožnik sam, saj s predlagano izdajo začasne odredbe ni uspel ter zato ni upravičen do povrnitve teh stroškov (I. odstavek 165. člena ZPP, 239. ZIZ in peti odstavek 38. člena ZIZ).