Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

sodba in sklep U 1474/2003

ECLI:SI:UPRS:2004:U.1474.2003 Upravni oddelek

komunalna taksa
Upravno sodišče
17. november 2004
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Na podlagi 17. členu Odloka se bodo investitorjem, ki bodo legalizirali objekte v prehodnem obdobju treh let od sprejetja Odloka, pri izračunu komunalnega prispevka upoštevala vsa dokumentirana vlaganja od leta 1967 dalje. Citirana materialnopravna podlaga tako ne določa, da se zavezancu zniža oziroma omejijo vlaganja na določen procent.

Izrek

1. Tožbi se ugodi in se odločba Občine A, župan, št. 35108/67/01/25-6 (13) z dne 5. 8. 2003 odpravi in zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek. 2. Zahtevek tožnika za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožnika proti odločbi Občine A št. 35108/67/01/25-6 z dne 18. 4. 2003 (pravilno: 4. 4. 2003). Organ prve stopnje je s svojo odločbo tožniku odmeril komunalni prispevek za legalizacijo stanovanjske hiše, ki na dan 28. 2. 2003 znaša 1.664.081,00 SIT, za gradnjo gospodarskega poslopja 469.395,00 SIT oziroma skupaj 2.133.476,00 SIT. To predstavlja obveznost tožnika kot investitorja. Tožena stranka se v svoji obrazložitvi opira na 3. odstavek 143. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in nadaljnji, v nadaljevanju: ZUreP-1) ter tudi na določilo 146. člena tega zakona. Navaja, da so podrobnejša merila za izračun komunalnega prispevka v Občini A določena z Odlokom o plačilu komunalnega prispevka v Občini A (Uradni list RS, št. 72/00 in 102/00, v nadaljevanju: Odlok). Tožena stranka poudarja, da je bil upoštevan plačan komunalni prispevek, ki ga je tožnik poravnal KS B kot olajšava pri izračunu komunalnega prispevka, prav tako pa so bila odšteta tudi vlaganja v asfaltno cesto in vodovodno omrežje. Tožnik je dal tudi večje količine peska v korist krajevne skupnosti in Salezijanskemu zavodu, pri izračunu mu je bila upoštevana olajšava v višini 10 % ocenjene vrednosti peska. Tožena stranka poudarja, da določila ZUreP-1 ne predvidevajo, da bi občina pri odmeri komunalnega prispevka morala upoštevati investitorjeva minula vlaganja, vendar je v skladu s 16. členom Odloka upoštevala tožnikova minula vlaganja.

Tožnik v tožbi navaja, da je bilo dejansko stanje nepravilno in nepopolno ugotovljeno in na podlagi ugotovljenih dejstev je bil napravljen napačen sklep o dejanskem stanju, napačno je bilo uporabljeno materialno pravo, tožena stranka pa je kršila tudi določbe Zakona o upravnem postopku, ker drugostopne odločbe ni vročila pooblaščencu tožnika. Tožnik opozarja na 16. in 17. člen Odloka. Navaja, da je vložil zahtevo za odmero komunalnega prispevka in mu je bila izdana odločba 3. 1. 2002, nato pa še 24. 3. 2003 in obe odločbi spadata v triletno obdobje, ki ga določa 17. člen Odloka. Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je organ prve stopnje upošteval vlaganja za cesto, vlaganje v vodovodno omrežje in ostala vlaganja, za odškodnino za pesek, ki ga je tožnik dal krajevni skupnosti, pa je organ prve stopnje upošteval znesek 346.500,00 SIT. Iz obrazložitve odločbe tožene stranke pa izhaja, da je organ prve stopnje upošteval kot olajšavo 10 % ocenjene vrednosti peska. Tožnik navaja, da tožena stranka s tem priznava, da je bila vrednost peska, ki ga je tožnik dal v korist Krajevne skupnosti Želimlje desetkrat višja kot je priznana. Odškodnina bi torej bila, v kolikor bi bila v celoti priznana, v višini 3.465.000,00 SIT. Tožnik se sklicuje na 17. člen Odloka, po katerem bi moral organ prve stopnje pri izračunu komunalnega prispevka upoštevati vsa dokumentirana vlaganja od leta 1967 dalje, torej celotno vrednost peska. Tožnik predlaga, da se odločba tožene stranke in organa prve stopnje odpravita in da sodišče samo odloči o zadevi oziroma podrejeno, da se odločba tožene stranke in odločba organa prve stopnje odpravita in zadeva vrne v ponovno odločanje, hkrati zahteva povračilo stroškov postopka.

V odgovoru na tožbo tožena stranka navaja, da predlaga zavrženje tožbe, ker odločba pooblaščencem tožnika še ni bila vročena. Pred organom druge stopnje je tožnika zastopala odvetniška pisarna in bi morala biti odločba vročena pooblaščencu. Zato ker rok za vložitev tožbe še ni pričel teči, je tožba vložena prezgodaj.

Državni pravobranilec kot zastopnik javnega interesa ni prijavil udeležbe v tem upravnem sporu.

K 1. točki izreka: Tožba je utemeljena.

Tožena stranka je odločila na podlagi 3. odstavka 143. člena ZUreP-1. Na podlagi 1. odstavka 143. člena citiranega zakona predstavlja komunalni prispevek plačilo dela stroškov opremljanja zemljišč z lokalno komunalno infrastrukturo, ki ga zavezanec za plačilo komunalnega prispevka plača občini. Občina A pa je z Odlokom določila merila za izračun komunalnega prispevka na svojem območju (1. člen Odloka). Tožnik v tožbi ne izpodbija samega izračuna komunalnega prispevka, izpodbija izračun 10 % ocenjene vrednosti peska, ki je bil upoštevan kot olajšava.

Tožena stranka v izpodbijani odločbi navaja, da se je oprla na 16. člen Odloka pri upoštevanju minulega vlaganja, vendar ni pojasnila oziroma navedla razlogov zakaj je upoštevala zgolj 10 % ocenjene vrednosti peska. Iz upravnega spisa izhaja, da je tožnik k svoji vlogi priložil dopis KS Želimlje z dne 12. 8. 2001, iz katerega izhaja, da je prispeval nasipni material za ceste P, S, P in to v zelo velikih količinah (cca. 3.000 m3) ter da je prispeval tudi nasipni material za Gimnazijo B. V upravnem spisu je tudi cenik agregatov - kamnolom Dobrepolje s cenami za 1 m3. V izpodbijani odločbi tako organa prve stopnje kot tudi tožene stranke pa niso navedeni razlogi zakaj je bilo tožniku priznano 10 % in samega izračuna tudi ni mogoče preizkusiti.

Tožena stranka se je pri svoji odločitvi oprla na 16. člen Odloka, ki pa po presoji sodišča ne daje podlage za odločitev tožene stranke, da se prizna tožniku kot olajšava 10 % ocenjene vrednosti peska.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia