Jedro

Pritožbeno sodišče mora (tudi na uradni dolžnosti) upoštevati odločbo, s katero je ustavno sodišče razveljavilo zakonsko določbo, na kateri je temeljila odločitev prvostopenjskega sodišča, pa čeprav je odločba ustavnega sodišča začela učinkovati šele po izdaji sodbe sodišča prve stopnje.

Izrek

Reviziji se ugodi, in se sodba sodišča druge stopnje spremeni, tako da se zavrne pritožba tožeče stranke, pritožbi tožene stranke pa se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje tako spremeni, da se zavrne tožbeni zahtevek, ki se glasi: "tožena stranka Občina ..., je dolžna tožeči stranki H. D., izročiti potrebne podatke, in sicer: vrednost stanovanja, izračunana na podlagi 121. člena Stanovanjskega zakona, število točk, kvadraturo, korekcijski faktor in seznam 3-sobnih enakovrednih stanovanj, kot ga sedaj zaseda tožnica, prostih in zasedenih, katerih lastnica je tožena stranka, v roku 15 dni, pod izvršbo.

Tožena stranka Občina ..., kot prodajalka, je dolžna s tožečo stranko D. H., kot kupovalko, na podlagi ugodnih določil Stanovanjskega zakona (čl. 117 in čl. 119) omogočiti nakup oz.

ponuditi v nakup 3-sobno stanovanje, katerega posamezni in bistveni integralni elementi vrednotenja stanovanja ne odstopajo več kot 30% glede na tožničino 3-sodbo stanovanje v prvem nadstropju stanovanjske stavbe M..., št. 119.20, v izmeri 71.80 m2, ki obstoji iz treh sob, kuhinje, shrambe, kopalnice s straniščem, predsobe, drvarnice in sešilnice, ob upoštevanju števila točk, 236, kvadrature 72.80 m2, vrednosti točke 160,76 SIT in korekcijskega faktorja 0.966, s popustom 60% od tako ugotovljene vrednosti nadomestnega stanovanja, proti plačilu kupnine v enkratnem znesku v vrednosti 40% ugotovljene vrednosti stanovanja na podlagi določb 117. in 119. člena SZ, v roku 60 dni od sklenitve kupoprodajne pogodbe, pri tem pa lokacija ne sme bistveno poslabšati življenjskih razmer tožeče stranke, pri čemer je tožena stranka dolžna omogočiti tožeči stranki sklenitev take kupoprodajne pogodbe oz. tožena stranka dolžna skleniti tako kupoprodajno pogodbo s tožečo stranko pod navedenimi pogoji, v roku 15 dni pod izvršbo".

Tožeča stranka mora povrniti toženi stranki 80.000,00 SIT pravdnih stroškov v petnajstih dneh.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugodilo eventualnemu tožbenemu zahtevku in razsodilo, da mora tožena stranka izročiti tožeči podatke o vrednosti stanovanja, število točk, kot kvadraturi in korekcijskem faktorju ter seznam vseh razpoložljivih zasedenih in nezasedenih stanovanj v Š., enakovrednih stanovanju M..., ki jih mora ponuditi tožnici v odkup po vrednosti točke 162,04 SIT s 60-odstotnim popustom. V presežku je (primarni) tožbeni zahtevek za odkup določenega stanovanja in glede vrednosti točke 160.76 SIT in izstavitve zemljiškoknjižne listine, zavrnilo. Odločilo je še, da vsaka stranka trpi svoje pravdne stroške. Svojo odločitev glede ugoditve tožbenemu zahtevku je utemeljilo na petem odstavku 125. člena Stanovanjskega zakona (Ur.l., št. 18/91-I s spremembami in dopolnitvami do št. 1/2000 - v nadaljevanju SZ). Tožnica je bila imetnica stanovanjske pravice na stanovanju, ki je bilo vrnjeno v denacionalizacijskem postopku, sedanji lastnik pa je odklonil prodajo stanovanja tožnici.

Sodišče druge stopnje je pritožbi tožeče stranke delno ugodilo, in izrek prvostopenjske sodbe dopolnilo z navedbo korekcijskega faktorja 0.966, v ostalem pa je to pritožbo kakor tudi pritožbo tožene stranke zavrnilo in v nespremenjenem delu potrdilo izpodbijano sodbo. V zvezi s pritožbo tožene stranke je ugotovilo, da je ob v bistvu nespornem stanju pravilno uporabljena določba petega odstavka 125. člena SZ. Tožnica ima sicer pravico zahtevati nadomestno stanovanje od Stanovanjskega sklada RS, vendar to ni obligatorno. Dejstvo, da je tožnica zahtevala vrnitev lastne udeležbe, je nepomembno spričo določbe 117. člena SZ.

Proti tej sodbi je vložila revizijo tožena stranka. Uveljavlja razlog zmotne uporabe materialnega prava in predlaga takšno spremembo sodb nižjih sodišč, da bo v celoti zavrnjen tožbeni zahtevek, le podrejeno pa predlaga njuno razveljavitev in vrnitev zadeve v ponovno sojenje. Trdi, da tožnica zahteva prazno stanovanje, takšnih stanovanj pa toženka nima in zato je nemogoča izročitev takšnega seznama stanovanj. Opozarja, da je ustavno sodišče razveljavilo določbo petega odstavka 125. člena SZ in tako ni več pravne podlage za izpodbijano odločitev.

Tožeča stranka na revizijo ni odgovorila, Državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o njej ni izjavilo.

Revizija je utemeljena.

Tožeča stranka je svoj eventualni tožbeni zahtevek, ki je predmet revizijskega postopka, postavila smiselno, kasneje pa izrecno, na pravni podlagi 5. odstavka 125. člena SZ, ki jo je prvič ponudila novela tega zakona iz leta 1994 (Ur. l. RS, št. 21/94). Vendar je za to zakonsko določbo Ustavno sodišče Republike Slovenije ugotovilo, da pomeni poseg v lastninsko pravico na stanovanjih, pridobljeno s Stanovanjskim zakonom, ki ga ni mogoče upravičiti z razlogi, predvidenimi v 67. členu Ustave Republike Slovenije. Zato je z odločbo U-I-268/96 z dne 25.11.1999 (Ur. l. RS, št. 1/2000) razveljavilo peti in sedmi odstavek ter 1. stavek osmega odstavka 125. člena SZ. Ustavno sodišče v odločbi ni navedlo kdaj začne razveljavitev učinkovati. Zato velja po zakonu, da začne učinkovati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS (43. člen Zakona o ustavnem sodišču, Ur. l. RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS). Torej v tem primeru 8.1.2000. Del zakona, ki ga ustavno sodišče razveljavi, se ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno (44. člen ZUstS). O tu obravnavanem pravnem razmerju navedenega datuma še ni bilo pravnomočno odločeno, saj se je to zgodilo šele z odločitvijo sodišča druge stopnje o pritožbah strank na seji dne 15.11.2000 (razlog iz prvega odstavka 319. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Pritožbeno sodišče bi moralo ob uradnem preizkusu sodbe (drugi odstavek 350. člena ZPP) upoštevati nastali zakonskopravni položaj, vendar je to opustilo.

Tako se je revizija v opisanem obsegu izkazala kot utemeljena, saj ni več pravne podlage na kateri je sodišče poprej utemeljilo svojo odločitev. Materialno pravo je bilo tako v izpodbijani sodbi zmotno uporabljeno, kar je narekovalo njeno spremembo, kakršna je razvidna iz izreka te odločbe (prvi odstavek 380. člena ZPP).

Tožeča stranka je s pravkar opisano odločitvijo v tej pravdi popolnoma propadla, zato mora povrniti toženi stranki priglašene pravdne stroške, odmerjene po odvetniški tarifi (drugi odstavek 165. člena, prvi odstavek 154. člena in drugi odstavek 155. člena ZPP).