Jedro

Ukrepi za varstvo koristi otroka, ki jih določa DZ, so začasne odredbe, nujni odvzem otroka in ukrepi trajnejšega značaja. Sodišče izreče ukrep, če ugotovi, da je otrok ogrožen.

Sodišče lahko med postopkom odločanja o ukrepih za varstvo koristi trajnejšega značaja izda začasno odredbo tudi po uradni dolžnosti.

Po načelu najmilejšega ukrepa sodišče pri izbiri ukrepa za varstvo koristi otroka izreče ukrep, s katerim bodo starši čim manj omejeni pri izvajanju starševske skrbi, če je mogoče z njim dovolj zavarovati koristi otroka.

Z izdano začasno odredbo so koristi mladoletnega otroka dovolj zavarovane, saj se stiki ne izvajajo v prisotnosti očetove nove partnerke, niti na njenem naslovu.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog predlagateljice za izdajo začasne odredbe, ki bi stike med nasprotnim udeležencem in mld. A. uredila tako, da ti potekajo pod nadzorom na CSD X (I. točka izreka). Začasno odredbo je izdalo po uradni dolžnosti in stike med hčerko in očetom začasno uredilo tako, da ti potekajo kot je bilo določeno 20. 9. 2018 s sodno poravnavo na Okrožnem sodišču v Ljubljani IV P .../2018, vendar na stikih ni prisotna B. ter se stiki ne izvajajo na naslovu N. Za primer kršitve začasne odredbe je določilo denarno kazen (II. točka izreka). Odločilo je, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka zavarovanja (III. točka izreka) ter da ugovor in pritožba ne zadržita izvršitve sklepa (IV. točka izreka).

2. Zoper sklep se pravočasno pritožuje predlagateljica in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da ugodi predlogu predlagateljice za izdajo začasne odredbe in naloži nasprotnemu udeležencu v plačilo vse stroške postopka. Navaja, da je deklica izgubila zaupanje v očeta in se ga boji ter mu ne verjame, da jo bo zaščitil. Oče je bil prisoten pri nasilju, ki ga je nad deklico izvajala njegova izvenzakonska partnerka, pa ni ukrepal. Ko mu je hčerka povedala, da jo njegova izvenzakonska partnerica tepe, je zgolj vprašal, kaj je naredila, da si je tepež zaslužila. Poleg tega je nasprotni udeleženec sklenil dogovor na centru za socialno delo, da otroka ne bo vodil k svoji izvenzakonski partnerki, vendar se dogovora ni držal. Oče očitno ni sposoben prepoznati dekličinih psihofizičnih potreb in jo zaščiti oziroma je bil do hčerke celo nasilen. Nasilje nad otrokom pa je huda kršitev starševske skrbi. Predlagateljica je predlagala stike pod nadzorom zato, da bi ti potekali v varnem okolju, kjer se otrok ne bo počutil ogroženega in bi se stik izvajal pod nadzorom strokovnih oseb. Glavno vodilo izvajanja stikov je, da se izvajajo tako, da se zagotovi otrokova korist. V obravnavanem primeru pa deklica na bližajoče se stike reagira že psihosomatsko. Toži, da jo boli trebušček, očeta zavrača, z njim noče komunicirati. Sodišče je štelo, da naj predlagaljica ne bi s stopnjo verjetnosti dokazala, da je hčerka deležna kakršnega koli ogrožanja s strani nasprotnega udeleženca. Po drugi strani pa sodišče ni upoštevalo, da je nasprotni udeleženec, kljub jasnemu dogovoru na CSD, ta dogovor kršil in dopustil, da so stiki potekali na domu njegove nove partnerice, kjer se deklica očitno počuti ogroženo. Nasprotni udeleženec se o tem, da njegova partnerka tepe A., s svojo partnerko nikoli ni pogovoril in tega ni razčistil, kar kaže na pomanjkanje empatije. Občutek varnosti je pomemben za odnos med staršem in otrokom. Nasprotni udeleženec pa je s svojim ravnanjem ta odnos uničil in povzročil stisko pri deklici ter občutek ogroženosti. Z določitvijo stikov pod nadzorom bi po eni strani oče dobil pomoč pri vzpostavljanju ponovnega zaupanja pri hčerki, po drugi strani pa bi bila deklica v nevtralnem okolju in se ne bi počutila ogroženo. Poleg tega bi bil mogoč vpogled v odnos med hčerko in očetom.

3. Nasprotni udeleženec je na pritožbo odgovoril in v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Odločitev prvostopenjskega sodišča je pravilna, to je v zadostni meri in pravilno ugotovilo pravno odločilna dejstva ter pravilno uporabilo določilo 157. člena Družinskega zakonika (DZ) po katerem sodišče izreče ukrep za varstvo koristi otroka. Ukrepi za varstvo koristi otroka, ki jih določa DZ, pa so začasne odredbe, nujni odvzem otroka in ukrepi trajnejšega značaja (159. člen DZ). Sodišče izreče ukrep, če ugotovi, da je otrok ogrožen.1 Po citiranem določilu in po določilu 106. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) lahko sodišče med postopkom odločanja o ukrepih za varstvo koristi trajnejšega značaja izda začasno odredbo tudi po uradni dolžnosti.

6. Prvostopenjsko sodišče je pravilno upoštevalo smotr začasnih odredb v sporih iz teh razmerjih, ta pa je v tem, da se začasno, do dokončne odločitve o sporu, razmerje med starši in otroki (v obravnavanem primeru stiki) uredi tako, da bo zagotovljena otrokova korist. Sodišče je pravilno upoštevalo, da je začasna odredba izjemno sredstvo in jo sodišče izda le, če ugotovi, da bi brez nje otroku nastala nesorazmerna težko popravljiva škoda ali bi lahko prišlo do nasilja. Sodišče izda začasno odredbo le, če ugotovi, da so v konkretnem primeru podani kakšni razlogi, ki govorijo o ogroženosti otroka in ki narekujejo takojšen poseg v obstoječ oziroma način izvajanja stikov.

7. Stiki med nasprotnim udeležencem in otrokom so bili urejeni s sodno poravnavo sklenjeno 20. 9. 2018 pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani IV P .../2018, in sicer tako, da potekajo enkrat tedensko med tednom popoldne od 16.00 do 18.00 ure ter vsak drugi in četrti vikend od petka od 17.00 ure do nedelje do 18.00 ure. Tako določeni stiki so se redno izvajali (z občasnimi prilagoditvami) vse do septembra 2019, ko se je nasprotni udeležec preselil k svoji novi partnerki. Od takrat dalje je prišlo do sprememb. Predlagateljica trdi, da je nova partnerka nasprotnega udeleženca do deklice fizično nasilna, da je do nje nesramna, ji odteguje hrano in igrače, nasprotni udeleženec pa tega ne prepreči. Nasprotni udeleženec dopušča, da se nad deklico izvaja nasilje in sam tega ni sposoben prepoznati, niti tega, da bi moral lastnega otroka zaščititi. Poleg tega predlagateljica zatrjuje, da je postal do deklice nasilen tudi nasprotni udeleženec, saj jo je na silo potegnil iz avta, je grobo vlekel in potegnil za vrat ter kričal nad njo, da bo delala tako, kot ji on ukaže. Zaradi vsega tega se deklica stikom upira ima nočne more, moči posteljo, izraža strah in toži nad bolečinami v trebuhu.

8. Na podlagi izvedenega dokaznega postopka, v katerem je prvostopenjsko sodišče pridobilo tudi mnenje Centra za socialno delo X, je prvostopenjsko sodišče ugotovilo, da je z zadostno stopnjo verjetnosti izkazano, da je deklica v stiski in da je potrebno takojšnje ukrepanje sodišča za njeno zaščito. Zato je po uradni dolžnosti izdalo začasno odredbo, s katero je odredilo, da se stiki začasno izvajajo tako, kot je bilo sicer dogovorjeno s sodno poravnavo 20. 9. 2018, vendar da na stikih ne sme biti prisotna izvenzakonska partnerica nasprotnega udeleženca in da se stiki ne izvajajo na njenem naslovu, to je na naslovu N., kjer nasprotni udeleženec od septembra 2019 dalje živi. Prvostopenjsko sodišče pa ni sledilo predlogu predlagateljice za določitev stikov pod nadzorom.

9. Odločitev prvostopenjskega sodišča, ki jo pritožbeno sodišče v celoti sprejema, temelji na ugotovitvah, da je deklica v stiski zaradi izvajanja stikov v novem okolju oziroma v prisotnosti očetove nove partnerke. V tej fazi postopka sodišče prve stopnje še ni moglo ugotoviti, ali očetova nova partnerka res izvaja zatrjevano nasilje nad deklico ali gre morda zaradi stikov v novem okolju za indoktrinacijo deklice s strani matere. Na podlagi zadnjega poročila centra za socialno delo ni mogoče zaključiti, da bi bila deklica tako ogrožena s strani očeta, da bi bila njena korist zagotovljena zgolj z izvajanjem stikov pod nadzorom strokovnih delavcev. Iz dopolnitve poročila centra za socialno delo (priloga C3) izrecno izhaja, da je bila za deklico izdana subjektivna materina ocena ogroženosti in da ne gre za povzetek dejanskih in preverjenih dogodkov s konkretnimi dokazi, ampak za subjektivno materino dojemanje realnosti.

10. Po načelu najmilejšega ukrepa sodišče pri izbiri ukrepa za varstvo koristi otroka izreče ukrep, s katerim bodo starši čim manj omejeni pri izvajanju starševske skrbi, če je mogoče z njim dovolj zavarovati koristi otroka (156. člen DZ). Pritožbeno sodišče soglaša z ugotovitvijo prvostopenjskega sodišča, da so z izdano začasno odredbo koristi mladoletne A. dovolj zavarovane, saj se stiki ne izvajajo v prisotnosti očetove nove partnerke, niti na njenem naslovu. Tak je bil tudi prvoten predlog centra za socialno delo, tak dogovor sta tudi oba starša sklenila 14. 1. 2020 na centru za socialno delo. Predlagateljica ima prav, ko v pritožbi navaja, da je nasprotni udeleženec tak dogovor že kršil, vendar je prvostopenjsko sodišče z izdano začasno odredbo kršitelju zagrozilo z denarno kaznijo 500 EUR, ki bo izrečena v primeru kršitve odredbe. S tem je poskrbljeno, da do kršitve ne bi prišlo.

11. Iz poročila centra za socialno delo ne izhaja, da bi bilo treba med nasprotnim udeležencem in hčerko ponovno vzpostaviti stike, niti da bi potreboval nasprotni udeleženec strokovno pomoč za izvajanje stikov s hčerko. S tem, ko prvostopenjsko sodišče ni določilo stikov pod nadzorom (saj je ocenilo, da za to ni potrebe), je tudi preprečilo morebitno odtegovanje deklice od očeta in omogočilo ohranitev njune čustvene navezanosti, povezanosti in medsebojne pripadnosti. V ugotovljenih okoliščinah konkretnega primera in v tej fazi postopka zato tudi po oceni pritožbenega sodišča ni izkazano, da bi bili stiki pod nadzorom v otrokovo korist. 12. Uveljavljani pritožbeni razlogi tako niso podani, prav tako niso podani pritožbeni razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Pritožbo je bilo za treba zavrniti in izpodbijani sklep potrditi (2. točka 365. člena ZPP).

13. Predlagateljica s pritožbo ni uspela, nasprotni udeleženec pa z odgovorom na pritožbo ni prispeval k rešitvi zadeve, zato vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka (154., 155. in 165. člen v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku; ZNP).

1 Otrok je ogrožen, če je trpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo, in je ta škoda oziroma verjetnost, da bo škoda nastala, posledica storitve ali opustitve staršev ali posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju (drugi odstavek 157. člena DZ). Škoda obsega škodo na telesnem in duševnem zdravju in razvoju otroka ali na otrokovem premoženju (tretji odstavek 157. člena DZ).