Jedro

Če zagovornik prosi za preložitev nadaljevanja glavne obravnave zaradi upravičenih zdravstvenih razlogov, lahko sodišče nadaljuje glavno obravnavo brez zagovornikove navzočnosti le, če se obdolženec s tem izrecno strinja, v nasprotnem primeru pomeni nadaljevanje glavne obravnave brez zagovornika bistveno kršitev določb kazenskega postopka po čl. 371/I točka 3 ZKP.

Izrek

Pritožbi zagovornika obdolženega A.S. se u g o d i in se sodba sodišča prve stopnje r a z v e l j a v i ter v r n e zadeva v novo sojenje.

Obrazložitev

Prvostopno sodišče je, z navedeno sodbo,spoznalo obdolženega A.S. za krivega kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po II. odstavku 133. člena Kazenskega zakonika ter mu izreklo pogojno obsodbo, v okviru katere mu je določilo kazen enega meseca zapora, s preizkusno dobo enega leta. Obdolžencu so bili naloženi v plačilo stroški kazenskega postopka v znesku 52.429,00 SIT ter 70.000,00 SIT povprečnine.

Proti takšni sodbi se je pritožil obdolženčev zagovornik. Uveljavlja vse pritožbene razloge po Zakonu o kazenskem postopku ter predlaga razveljavitev sodbe ali pa izrek oprostilne sodbe.

Pritožba je utemeljena.

Utemeljen je pritožbeni očitek o tem, da sodišče dne 2. 6. 1999 ne bi smelo nadaljevati glavne obravnave, saj je obdolženčev zagovornik napovedal svojo odsotnost za ta dan in priložil tudi potrdilo o zdravstvenem stanju, ki je njegovo odsotnost opravičevalo. Ob takšnem stanju bi sodišče smelo nadaljevati glavno obravnavo (2. 6. 1999) le v primeru, če bi se obdolženec zagovornikovi navzočnosti na glavni obravnavi izrecno odpovedal, česar pa ni storil, nasprotno, iz zapisnika o glavni obravnavi je razvidno, da obdolženec o svojih pravicah glede tega sploh ni bil poučen, niti ni zapisa o tem, da se bi glavna obravnava nadaljevala brez navzočnosti zagovornika.

Obdolženec je le v končni besedi dejal, da brez zagovornika nima kaj reči. Sodišče bi bilo moralo zato najprej odločiti o predlogu odvetnika za odložitev obravnave, in če bi njegovo prošnjo, ki jo je sprejelo dobre 4 ure pred obravnavo, zavrnilo kot neutemeljeno, bi moralo obdolženca poučiti o pravici, da si takoj vzame drugega zagovornika, in šele če si ga obdolženec ne bi vzel, bi lahko glavno obravnavo nadaljevalo. Ob utemeljenem predlogu zagovornika za preložitev glavne obravnave, bi smelo sodišče obravnavo nadaljevati brez zagovornika le, če bi za to imelo izrecno soglasje obdolženca.

Vse navedeno tako pokaže, da je sodišče s svojim ravnanjem kršilo določilo člena 442/II v zvezi s členom 227/IX Zakona o kazenskem postopku, takšna kršitev pa pomeni bistveno kršitev določb kazenskega postopka po členu 371/I točka 3 Zakona o kazenskem postopku, ki ima za posledico razveljavitev sodbe,saj je bila glavna obravnava opravljena brez oseb, katerih navzočnost na glavni obravnavi,je po zakonu obvezna.

Glede na podano bistveno kršitev določb kazenskega postopka se pritožbeno sodišče v vprašanje dejanskega stanja kršitve kazenskega zakona in odločbe o kazenski sankciji in stroških kazenskega postopka niti ni moglo spuščati. Pritožbene navedbe glede tega bo lahko preizkušalo prvostopno sodišče v novem sojenju, pri čemer pa bo seveda moralo upoštevati obdolženčevo pravico do formalne obrambe, s čemer bo zgoraj navedena kršitev odpravljena.