Jedro

Zadržanje kot skrajni poseg, ki pride v poštev samo v primeru, če milejši ukrepi ne zadostujejo, je dopusten, če so ugotovljene konkretne okoliščine, ki utemeljujejo sklep, da je voljna sfera osebe zaradi duševne bolezni oziroma duševnega stanja prizadeta in da je to vzrok ogrožanja lastnega zdravja oz. zdravja drugih, ali povzročanja hude škode sebi oz. drugim.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom T. T. zadržalo na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve v Psihiatrični kliniki Ljubljana za čas šestih tednov, najdlje pa do 31. 7. 2013 ter mu obenem omejilo pravico do prisotnosti pri izvajanju dokazov.

2. Zoper takšno odločitev se v laični pritožbi pritožuje pridržana oseba T. T. Navaja, da iz izpodbijanega sklepa izhaja, kot bi ga „diktiral diletant brez glave in brez logike“.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Zdravljenje v psihiatrični bolnišnici na oddelku pod posebnim nadzorom, ki se izvaja brez privolitve osebe, predstavlja prisilni ukrep, ki močno posega ne le v pravico do osebne svobode (prvi odstavek 19. člena Ustave RS), pač pa tudi v pravico do varstva duševne integritete (35. člen Ustave RS) in pravico do prostovoljnega zdravljenja (51. člen Ustave RS). Zdravljenje osebe na oddelku pod posebnim nadzorom brez njene privolitve je zato dopustno le v izjemnih primerih, ko so izkazane zakonske predpostavke iz 39. člena Zakona o duševnem zdravju (1) (v nadaljevanju: ZDZdr). Na podlagi prej citirane določbe je zdravljenje osebe na oddelku pod posebnim nadzorom brez njene privolitve dopustno, če ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim in če je ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnosti obvladovati svoje ravnanje in če navedenih vzrokov ter ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (zdravljenje v psihiatrični bolnišnici izven oddelka pod posebnim nadzorom, ambulantno zdravljenje, nadzorovana obravnava).

5. Pritožba pridržane osebe je laična in nekonkretizirana, zato je pritožbeno sodišče opravilo preizkus izpodbijanega sklepa v mejah razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti: glede bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku(2) (v nadaljevanju: ZPP), in glede pravilne uporabe materialnega prava, kar je v skladu z določbo 350. člena ZPP.

6. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni storilo kršitev postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti; pravilno pa je bilo uporabljeno tudi materialno pravo. V obravnavani zadevi so bili izpolnjeni pogoji iz 39. člena ZDZdr. Izvedenec psihiatrične stroke je ugotovil, da so pri pridržani osebi podani znaki duševne motnje, ki opredeljujejo kronificirano psihozo s področja paranoidne shizofrenije. Pridržana oseba je potrdila, da je zanetila požar, kar pa se ji ni zdelo problematično, ker je s tem želela priklicati pomoč – rešiti ptiče. Pridržana oseba je sicer zanikala misel na samomor, vendar pa ji prvostopenjsko sodišče v tem delu ni sledilo, saj je na njeni levi roki zaznalo vidne brazgotine.

7. Zadržanje kot skrajni poseg, ki pride v poštev samo v primeru, če milejši ukrepi ne zadostujejo, je dopusten, če so ugotovljene konkretne okoliščine, ki utemeljujejo sklep, da je voljna sfera osebe zaradi duševne bolezni oziroma duševnega stanja prizadeta in da je to vzrok ogrožanja lastnega zdravja oz. zdravja drugih, ali povzročanja hude škode sebi oz. drugim.

8. Prvostopenjsko sodišče je ustrezno utemeljilo svojo ugotovitev, da pridržana oseba resno ogroža lastno življenje, pa tudi življenje drugih. Ustrezno je pojasnjeno, da je to ogrožanje posledica kronificirane psihoze s področja paranoidne shizofrenije. Glede na okoliščine konkretnega primera, ki jih je na podlagi razgovora s pridržano osebo ter izvida in mnenja izvedenca psihiatrične stroke ugotovilo sodišče prve stopnje, je izpodbijana odločitev materialnopravno pravilna. Izvedenec je strokovno utemeljil, da je pridržana oseba preganjalno, nanašalno, veličavsko blodnjava, nekritičnega do svojega nevarnega vedenja, s katerim bi lahko ogrozila življenje sebi in okolici (požar). Po mnenju izvedenca vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči kot z zdravljenjem na oddelku pod posebnim nadzorom, in sicer za čas šestih tednov – najdlje do 31. 7. 2013. 9. Pritožbeno sodišče tako ugotavlja, da so podani vsi pogoji iz 39. člena ZDZdr za začasno omejitev svobode pridržane osebe; odločitev prvostopenjskega sodišča pa je pravilna v dejanskem in materialnopravnem pogledu. Prvostopenjsko sodišče tudi ni zagrešilo uradoma upoštevnih kršitev postopka, zato je bilo treba pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku).

(1) Uradni list RS, št. 77/2008

(2) Uradni list RS, št. 26/1999