Jedro

Obveznost plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča je samostojna obveznosti, vezana izključno na uporabo zemljišča, stavbe ali dela stavbe in neposrednega uporabnika.

Izrek

1. Tožba se zavrne.

2. Predlogu tožeče stranke za oprostitev plačila sodnih taks se ugodi in se tožečo stranko oprosti plačila sodnih taks od 3. januarja 2002 dalje.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo z dne 10.05.2000 kot neutemeljeno zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper odločbo z dne 16.05.1996, ki jo je kot takrat pristojni prvostopni organ izdala Republiška uprava za javne prihodke, Izpostava A., s katero je bilo tožeči stranki za leto 1996 odmerjeno nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča v znesku 14.129,00 SIT. V obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka ugotavlja, da prvostopna odločba temelji na določbah Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS št. 18/84, 33/89 in Uradni list RS 24/93, v nadaljevanju: ZSZ) in določbah Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč na območju občine Cerknica (Uradni list RS št. 8/91 - v nadaljevanju: Odlok).

Po določbi 58. člena ZSZ se za uporabo stavbnega zemljišča na območju mest in naselij mestnega značaja, na območjih, ki so določena za stanovanjsko in drugo kompleksno graditev, na območjih, za katera je sprejet prostorski izvedbeni načrt in na drugih območjih, ki so opremljena z vodovodnim in električnim omrežjem plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Območje, na katerem se plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča določi občinska skupščina. Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča je glede na opredelitev v ZSZ vrsta obvezne javne dajatve, ki predstavlja trajno obveznost in s tem vir javnih prihodkov za urejanje stavbnih zemljišč. Po določbi 2. odstavka 60. člena ZSZ se nadomestilo plačuje od stanovanjske oziroma poslovne površine stavbe, pri tem je poslovna površina čista tlorisna površina poslovnega prostora in vseh prostorov, ki so funkcionalno povezani s poslovnim prostorom, zato po presoji tožene stranke stanje ali opremljenost samega poslovnega prostora na vpliva na plačilo, kar zmotno uveljavlja tožnik z navajanjem opisa stanja in opremljenost obravnavnega poslovnega prostora. Po 13. členu Odloka se za uporabo stavbnih zemljišč ne plačuje nadomestilo za stavbna zemljišča v skladu s 1., 2. in 3. odstavkom 59. člena ZSZ. Oprostitev plačila se sicer odobri na podlagi vloge občana, vendar tožnik po presoji tožene stranke ne izpolnjuje pogojev za oprostitev nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča po določbah Odloka, prav tako pa tudi ne izpolnjuje pogojev po drugem in tretjem odstavku 59. člena ZSZ, na katere se sklicuje tožnik.

Tožeča stranka vlaga tožbo zoper odločbo tožene stranke, smiselno predlaga da sodišče izpodbijano odločbo odpravi.

Dne 03.01.2002 je Upravno sodišče RS prejelo vlogo tožnika za oprostitev plačila sodnih taks.

Tožena stranka v svojem odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih iz izpodbijane odločbe in predlaga zavrnitev tožbe.

Državno pravobranilstvo kot zastopnik javnega interesa v postopku svoje udeležbe ni priglasilo.

Tožba ni utemeljena.

ZSZ v 1. členu določa, da so stavbna zemljišča po tem zakonu zemljišča, ki so s srednjeročnim družbenim planom namenjena za graditev objektov in naprav, zemljišča, na katerih so zgrajeni objekti in naprave in zemljišča, za katera so izdana predpisana dovoljenja za graditev. Podlago za plačevanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v ZSZ predstavlja poglavje o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, ki obsega člene od 58 do 63. V 58. členu ZSZ je določeno, da se za uporabo stavbnega zemljišča plačuje nadomestilo. Nadomestilo se plačuje na območju mest in naselij mestnega značaja, na območjih, ki so določena za stanovanjsko in drugačno kompleksno graditev, na območjih, za katera je sprejet prostorski izvedbeni načrt in na drugih območjih, ki so opremljena z vodovodnim in električnim omrežjem. Pri tem območje, na katerem se plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča določi občinska skupščina, kar je v obravnavanem primeru storila Občina Cerknica s sprejemom Odloka. Po določbi 62. člena ZSZ mora nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča plačati neposredni uporabnik zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe (imetnik pravice razpolaganja oziroma lastnik, najemnik stanovanja oziroma poslovnega prostora, imetnik stanovanjske pravice).

Obveznost plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča je samostojna obveznost, vezana izključno na uporabo zemljišča, stavbe ali dela stavbe in neposrednega uporabnika. Ker je tožnik, kot izhaja iz upravnih spisov nesporno uporabnik obravnavanega stavbnega zemljišča, je tudi po presoji sodišča zavezanec za plačevanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Tožena stranka je tožniku v izpodbijani odločbi tudi pojasnila v katerih primerih, na kakšen način in ob izpolnjevanju katerih pogojev se občanom odobri oprostitev plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Glede na navedeno sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, zaradi česar je na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS št. 50/97 in 70/00) tožbo kot neutemeljeno zavrnilo. Sodišče je v skladu s prvim odstavkom 13. člena Zakona o sodnih taksah (Uradni list SRS, št. 1/90, Uradni list RS, št. 14/91, 38/96, 20/98 in 70/00 in 93/01) tožnika oprostilo plačila sodnih taks.

Tožnik je sodišču predložil posestni list, ki ga je izdala Geodetska uprava Republike Slovenije, Območna geodetska uprava B., Izpostava A. z dne 13.12.2000, iz katerega je razvidno, da ima tožnik katastrski dohodek v višini 18.285,35 SIT. Iz potrdila Upravne enote A. z dne 05.10.2001 izhaja, da tožnik živi v skupnem gospodinjstvu z ženo A.A. in tremi otroci, iz odločbe o odmeri dohodnine za leto 2000 izhaja, da tožniku dohodnina ni bila odmerjena, saj je davčna osnova znašala 0,00 SIT, prav tako pa iz odločbe o odmeri dohodnine za leto 2000 za tožnikovo ženo A.A. izhaja, da ji dohodnina ni bila odmerjena, ker je osnova znašla 0,00 SIT. Po presoji sodišča navedena dejstva dokazujejo, da bi bila s plačilom sodnih taks tožnikova sredstva za preživljanje občutno zmanjšana, zato ga je plačila taks oprostilo od 3. januarja 2002 dalje. Ker po določbi 14. člena ZST oprostitev plačila taks učinkuje od dneva, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev in velja za vse vloge in dejanja, za katera je nastala obveznost tega dne ali pozneje, iz sodnih spisov pa izhaja, da je sodišče tožnikovo vlogo za oprostitev plačila sodnih taks prejelo dne 3. januarja 2002, je sodišče tožnika oprostilo plačila sodnih taks za vse vloge in dejanja, za katera je nastala obveznost tega dne ali od navedenega datuma dalje.