Jedro

Sodišče v pravdnem postopku odloča v mejah postavljenih zahtevkov (prvi odstavek 2. člena ZPP). Tožnica v obravnavani zadevi zoper toženko uveljavlja plačilo denarnega zneska, za identifikacijo denarnega zahtevka pa je poleg tožbenega predloga potrebna tudi dejanska podlaga tožbe. Enostavno povedano to pomeni, da mora tožeča stranka opisati življenjski dogodek, na podlagi katerega zaključuje, da je od nasprotne stranke upravičena terjati zahtevani znesek. Navesti mora toliko in takšna dejstva, da slednja omogočajo identifikacijo tožbenega zahtevka. To izhaja iz prvega odstavka 180. člena ZPP (vsebina tožbe), na citirano zakonsko določbo pa je bila tožnica opozorjena s sklepom z dne 19. 9. 2014.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje razveljavi in zadeva vrne v nadaljnji postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom odločilo, da se sklep o izvršbi VL 71478/2004 z dne 3. 6. 2014 razveljavi in tožba tožeče stranke (v nadaljevanju tožnice) zavrže (točka I izreka). V točki II izreka je odločilo o stroških postopka. Tožnica jih je dolžna poravnati toženi stranki (v nadaljevanju toženki) v znesku 143,08 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila. Iz razlogov odločbe izhaja, da tožnica tožbe oziroma predloga za izvršbo ni dopolnila tako, kot ji je bilo to naloženo s sklepom z dne 19. 9. 2014, zato je sodišče v skladu s petim odstavkom 108. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) sprejelo odločitev, razvidno iz izreka odločbe v točki I. 2. Tožnica z odločitvijo sodišča prve stopnje ne soglaša. Sklep izpodbija iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP. Navaja, da je v obravnavani zadevi po tem, ko je dolžnik zoper sklep o izvršbi vložil ugovor, in ko je izvršilno sodišče sklep o izvršbi razveljavilo ter zadevo odstopilo v reševanje Okrožnemu sodišču v Murski soboti, vložila predlog za izdajo predhodne odredbe, v katerem je obrazložila tako temelj terjatve, predložila pa je tudi listine, iz katerih izhaja utemeljenost zahtevka. Zadeva se je vodila pod opr. št. Zg 9/2014. Dne 19. 9. 2014 je tožnica prejela sklep, s katerim jo je sodišče pozvalo, da navede dejstva, na katera opira zahtevek in predloži dokaze, s katerimi se ta dejstva ugotavljajo. Tožnica je na poziv sodišča odgovorila. V vlogi je navedla, da je že v predlogu za izdajo predhodne odredbe z dne 27. 8. 2014 navedla temelj tožbenega zahtevka in predložila vse listine. Sodišče je nepravilno obe zadevi vodilo ločeno, pa čeprav je bil predlog za izdajo predhodne odredbe vložen v tem pravdnem postopku, kar pomeni, da bi moral biti predlog sestavni del tega spisa. Ker je tožnica zahtevi sodišča zadostila, sodišče prve stopnje tožbe ne bi smelo zavreči. 3. Tožnica predlaga, da se njeni pritožbi ugodi, sklep sodišča prve stopnje razveljavi, toženki pa naloži plačilo stroškov pritožbenega postopka, ki so nastali tožnici.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Iz podatkov spisa izhaja, da je tožnica po pozivu sodišča prve stopnje predložila vlogo z dne 2. 10. 2014, v kateri je navedla, da je že v predlogu za izdajo predhodne odredbe navedla temelj tožbenega zahtevka. Pojasnila je še, da je toženki dobavila različen material, kar je razvidno iz priloženih dobavnic. Material je toženka v celoti prevzela, tožnica pa je izstavila račun, ki ga toženka nikoli ni zavrnila, prav tako pa ga ni poravnala. S tem je tožnica izkazala temelj in višino terjatve. Kot dokaz je navedla listine, ki se nahajajo v spisu.

6. Sodišče prve stopnje je v točki 4 obrazložitve izpodbijanega sklepa povzelo (le) navedbe tožnice, da je že v predlogu za izdajo predhodne odredbe z dne 27. 8. 2014 navedla temelj tožbenega zahtevka, kot dokaz pa navedla „listine, ki se nahajajo v spisu“. Pojasnilo je še, da iz podatkov spisa ni razvidno, da je tožnica v tej zadevi vložila predlog za izdajo predhodne odredbe, v spisu pa tudi ni nobene listine, iz katere bi bila razvidna temelj in višina tožbenega zahtevka. Zaradi tega je tožbo v skladu s petim odstavkom 108. člena ZPP zavrglo.

7. Odločitev sodišča prve stopnje ni pravilna.

8. Sodišče v pravdnem postopku odloča v mejah postavljenih zahtevkov (prvi odstavek 2. člena ZPP). Tožnica v obravnavani zadevi zoper toženko uveljavlja plačilo denarnega zneska, za identifikacijo denarnega zahtevka pa je poleg tožbenega predloga potrebna tudi dejanska podlaga tožbe. Enostavno povedano to pomeni, da mora tožeča stranka opisati življenjski dogodek, na podlagi katerega zaključuje, da je od nasprotne stranke upravičena terjati zahtevani znesek. Navesti mora toliko in takšna dejstva, da slednja omogočajo identifikacijo tožbenega zahtevka. To izhaja iz prvega odstavka 180. člena ZPP (vsebina tožbe), na citirano zakonsko določbo pa je bila tožnica opozorjena s sklepom z dne 19. 9. 2014. 9. Sodišče druge stopnje je mnenja, da je tožnica v vlogi z dne 2. 10. 2014 (ne glede na njena zatrjevanja, da je v tej zadevi vložila (tudi) predlog za izdajo predhodne odredbe) navedla tisti minimum dejstev, ki omogočajo identifikacijo tožbenega zahtevka na plačilo določenega denarnega zneska oziroma tisti minimum dejstev, ki omogočajo zaključek, da je vloga (tožba) formalno popolna (da vsebuje vse tisto, kar je potrebno, da bi se lahko obravnavala) in razumljiva (primerjaj 105. člen ZPP). Sodišče prve stopnje se je pri sprejemu odločitve (nepravilno) oprlo le na okoliščino, da tožnica v (tej) zadevi ni vložila predloga za izdajo predhodne odredbe, v katerem naj bi utemeljila svoj tožbeni zahtevek, ni pa upoštevalo njenih (dodatnih) navedb, da je toženki dobavila različen material, kar je razvidno iz priloženih dobavnic, da je toženka material v celoti prevzela, računov, ki jih je izstavila tožnica, pa ni nikoli zavrnila, poravnala pa jih tudi ni. Če so takšne navedbe o pomembnih dejstvih vsebinsko nepopolne, pa se bo presojalo v nadaljevanju postopka, ko bo imela tožnica možnost najkasneje do zaključka prvega naroka za glavno obravnavo navedbe dopolniti (primerjaj prvi odstavek 286. člena ZPP), v tej smeri pa obstaja tudi dolžnost sodišča, da v okviru materialno procesnega vodstva (285. člen ZPP) poskrbi za to, da se (nepopolne) navedbe o pomembnih dejstvih dopolnijo in sporni predmet vsestransko razišče. 10. Res je, kar v točki 4 obrazložitve ugotavlja sodišče prve stopnje, da v spisu ni nobene listine, iz katere bi bila razvidna temelj in višina zahtevka, je pa tudi res, da se je tožnica v dopolnitvi tožbe sklicevala na dobavnice, ki naj bi potrjevale, da je toženki blago dobavila, toženka pa ga je prevzela in na račune, ki jih je zaradi opravljenih dobav izstavila, toženka pa jih ni poravnala. Na listine se je torej tožnica sklicevala, čeprav jih v spisu ni (priložila naj bi jih k predlogu za izdajo predhodne odredbe), kar pa po presoji sodišča druge stopnje ni odločilno.

11. V praksi se tudi po ugotovitvah pravnih teoretikov (A. Galič, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 2. knjiga, str. 133-134) postavlja vprašanje, ali je tožba popolna, če so v njej listinski dokazi sicer navedeni, niso pa priloženi in tožeča stranka tudi ne navede morebitnih opravičljivih zadržkov za predložitev teh listin. Ali naj sodišče v takšnem primeru tožbo vrne v popravo (in jo, če se ne vrne popravljena, zavrže), ali pa zadostuje listinske dokaze zgolj navesti, ni pa jih treba priložiti. Avtor meni, da zadošča že navedba dokazov. Zoper obveznost predložitve dokazov govori po njegovem mnenju tudi gramatikalna razlaga 180. člena ZPP. Citirana zakonska določba govori o tožbi, ne pa o prilogah tožbe. Listina, ki ima namen dokaza, ne more biti del tožbe, pač pa je lahko le njena priloga (razlikovanje je pomembno, saj se tudi dejanske navedbe iz prilog tožbe ne bodo štele kot tožbene navedbe). O tem, da mora tožba vsebovati kakšne priloge, pa ZPP ne govori.

12. Iz gornjih navedb izhaja, da okoliščina, da tožnica listin, na katere se je sklicevala, po pozivu sodišča ni predložila (za svoje ravnanje je sicer navedla razloge), predloži jih lahko še kasneje, do zaključka prvega naroka za glavno obravnavo, tako ni odločilna in ne more biti razlog za zavrženje tožbe po petem odstavku 108. člena ZPP.

13. Na podlagi obrazloženega je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo v nadaljnji postopek (3. točka 365. člena ZPP).

14. Odločitev o stroških postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.