Jedro

Procesne kršitve, na katere sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, mora stranka uveljavljati konkretizirano. Naloga (in pristojnost) sodišča je zgolj preizkus resničnosti trditve o obstoju procesnega dejstva ter procesnopravni sklep o (ne)obstoju kršitve.

Pritožnik ne pove, katere dokazne predloge je podal in kdaj jih je podal, pa jih sodišče ni izvedlo, pritožbenega očitka ni mogoče preizkusiti. Poleg tega pa pritožnik tudi ni izkazal, da bi navedeno kršitev (neizvedbo dokazov) uveljavljal že na postopku pred sodiščem prve stopnje. Sodišče je narok izvedlo, zato bi torej to lahko storil. Če pa tega ni storil, ga bremeni prepoved uveljavljanja te kršitve v pritožbenem postopku.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

Obrazložitev

1. Tožeča stranka v tej pravdi uveljavlja regresni zahtevek za plačano zavarovalnino, iz naslova škodnega dogodka, za katerega je odgovorna tožena stranka. Tožena stranka je regresni zahtevek dolžna plačati, saj ni imela veljavnega vozniškega dovoljenja, poleg tega pa je nesrečo zagrešila pod vplivom alkohola.

2. Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku ugodilo ter sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VL 165617/2009 z dne 16.11.2009 v nerazveljavljenem delu v celoti ohranilo v veljavi. Toženi stranki je naložilo plačilo pravdnih stroškov tožeče stranke.

3. Proti sodbi vlaga pritožbo tožena stranka. Sklicuje se na pritožbena razloga bistvene kršite določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Sodišču predlaga, naj sodbo spremeni in zahtevek zavrne. Podredno predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe. Pritožnik trdi, da sodišče ni izvedlo prav nobenega dokaza, ki ga je predlagala tožena stranka. Izpodbijana sodba tudi ne vsebuje obrazložitve, zakaj so bili vsi toženčevi dokazni predlogi zavrnjeni. Meni, da je zaradi neizvedbe teh dokazov prizadeta v svoji pravici do obravnavanja pred sodiščem, napačno pa naj bi bilo zaradi tega uporabljeno tudi materialno pravo.

4. Pritožba je bila vročena tožeči stranki.

5. Ta je nanjo odgovorila ter predlagala njeno zavrnitev.

6. Pritožba ni utemeljena.

7. Obravnavana zadeva je spor majhne vrednosti. Zato za obravnavo zahtevka v tej pravdi veljajo specialna pravila 30. poglavja ZPP (1). Takšno posebno pravilo, ki velja za pritožbeni postopek, je tudi omejen pritožbeni preizkus. V skladu s prvim odstavkom 458. člena ZPP je namreč sodbo v sporu majhne vrednosti mogoče izpodbijati zgolj zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Pritožnik se v svoji pritožbi sicer sklicuje prav na oba navedena dovoljena pritožbena razloga. Vendar pa ne enega ne drugega ne uveljavlja konkretizirano. Tako ostaja na povsem pavšalni ravni z očitkom bistvene kršitve iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Pritožnik namreč ne pojasni, katere dokazne predloge tožene stranke naj bi sodišče neutemeljeno zavrnilo. Ker na obstoj te bistvene kršitve pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti (350. člen ZPP), bi to pritožnik moral storiti. Konkretizirano uveljavljanje procesne kršitve pa pomeni, da pritožbeno sodišče zgolj preizkusi, ali je očitek o procesnem dejstvu točen in v nadaljevanju nato napravi procesnopravni sklep, ali gre za procesno kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ali ne. Vse kar bi presegalo tako zasnovano nalogo pritožbenega sodišča, bi pomenilo ugotavljanje procesne kršitve po uradni dolžnosti (brez konkretizirane iniciative pritožnika). Ker pa pritožnik ne pove, katere dokazne predloge je podal in kdaj jih je podal, pa jih sodišče ni izvedlo, pritožbenega očitka ni mogoče preizkusiti. Poleg tega pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožnik tudi ni izkazal, da bi navedeno kršitev (neizvedbo dokazov) uveljavljal že na postopku pred sodiščem prve stopnje. Sodišče je narok izvedlo, zato bi torej to lahko storil. Če pa tega ni storil, pa ga bremeni prepoved uveljavljanja te kršitve v pritožbenem postopku (286.b člen ZPP).

8. Nekonkretiziran pa je tudi očitek zmotne uporabe materialnega prava. Na to kršitev pritožbeno sodišče sicer pazi po uradni dolžnosti. Vendar pa preizkus po uradni dolžnosti pokaže, da je sodišče prve stopnje na zadnji strani sodbe navedlo razloge o začetku teka zamudnih obresti. Obseg obrazložitve je skladen s standardom iz tretjega odstavka 457. člena ZPP.

9. Ker pritožba torej ni utemeljena, podani pa tudi niso razlogi, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

(1)Zakon o pravdnem postopku (Ur. list RS, št. 73/2007 - Uradno prečiščeno besedilo; s poznejšimi spremembami)