Jedro

Sprožitev pravde pred razglasitvijo naknadno najdene oporoke ali predno zapuščinsko sodišče obvesti prizadete osebe o razglasitvi oporoke in jih opozori, da lahko uveljavljajo svoje pravice v pravdi, ni dopustna. Ko pravdno sodišče prejme tožbo (vloženo na podlagi drugega odstavka 222. člena ZD) mora preizkusiti, ali je bilo postopano po določbah prvega in drugega odstavka 222. člena ZD.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je pisna oporoka pred pričami z dne 15. 10. 1991 M. J., umrle ..., veljavna (točka 1 izreka); ugotovilo, da je tožnik V. J., rojen ….., na podlagi te oporoke, oporočni dedič nepremičnin parcel št. 96/5, št. 96/6, št. 512/2, št. 512/3, št. 512/4 in št. 513, vse k.o. X, do 1/2 (točka 2 izreka); da je tožena stranka dolžna tožniku V. J. izstaviti zemljiškoknjižno listino, na podlagi katere bo možen vpis lastninske pravice pri njenem deležu do 1/2 pri navedenih nepremičninah, v roku 15 dni, sicer takšno listino nadomesti sodba (točka 3 izreka); odločilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške pravdnega postopka v višini 2.994,00 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, predlog za povrnitev višjih stroškov postopka, pa zavrnilo (točka 4 izreka).

2. Zoper sodbo je pravočasno pritožbo vložila toženka "iz vseh pritožbenih razlogov" in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne. Navaja, da je ta nesklepčen. Tožnik zatrjuje, da je oporočni dedič po pokojni M. J. oziroma podredno njen zakoniti dedič, zatrjuje torej pridobitev lastninske pravice na podlagi dedovanja. Takšnim trditvam pa ni postavil ustreznega stvarnopravnega zahtevka, ampak je od toženke zahteval izstavitev zemljiškoknjižne listine, to pa predpostavlja obligacijsko pravno razmerje, ki med pravdnima strankama nikoli ni obstajalo, niti ni obstajalo med pokojnima M. J. in V. J.. Toženka na ime pokojnega V. J. ne more izstaviti zemljiškoknjižne listine. Iz obrazložitve sodbe ne more razbrati, ali sodišče zaključuje, da je oporoka veljavna, ker oporočiteljica ni sama fizično uničila oporoke, ali zato, ker so zaslišane priče izpovedale, da je bil prvotni tožnik s pokojno v dobrih odnosih. Iz zaslišanja prič ni mogoče zaključiti, da je pokojna M. J. želela oporoko z dne 15. 10. 1991 obdržati v veljavi. Pokojna je ves čas vztrajala pri vrnitvi nepremičnega premoženja (zadeva III P 251/98), kar bi bilo nesmiselno, če bi bila njena volja, da obdrži v veljavi sporno oporoko in da to premoženje dobi V. J.. Ni pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je M. J. oporoki prinesla pooblaščenki zgolj v hrambo (tega ni zatrjevala niti tožeča stranka), pooblaščenki je prinesla oporoko z namenom, da jo ta uniči. Tudi, če bi bila oporoka veljavna, pa je potrebno opozoriti, da iz nje jasno izhaja, da je oporočiteljica za oporočna dediča imenovala V. J. in M. J.. Toženka je že v prvi pripravljalni vlogi podala ugovor litispedence, o katerem sodišče ni odločilo, zato vzporedno s pravnim postopkom pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani teče postopek za razglasitev oporoke z dne 15. 10. 1991 (II D 1364/2007).

3. Pritožba je utemeljena.

4. Že po pravnomočno končanem zapuščinskem postopku po pokojni M. J., v katerem je v celotno zapuščino na podlagi oporoke z dne 08. 11. 2004, podedovala zapustničina sestra F. J. (sklep o dedovanju Okrajnega sodišča v Ljubljani II D 1346/2007), je prvotni tožnik V.J. predložil zapustničino pismeno oporoko pred pričami z dne 15. 10. 1991, po kateri naj bi bil dedič zapustničinih nepremičnin, s katerimi naj zapustnica v oporoki z dne 08. 11. 2004 ne bi razpolagala. Svoje pravice uveljavlja v pravdi in sicer s tožbo zahteva ugotovitev, da je pisna oporoka pred pričama z dne 15. 10. 1991 veljavna, da se ugotovi, da je na njeni podlagi dedič po zapustnici, da mu je toženka dolžna izstaviti zemljiškoknjižno listino, na podlagi katere se bo pri spornih nepremičninah vpisal kot (so)lastnik. Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku v celoti ugodilo (pri čemer je tožnik med postopkom umrl, zato so na njegovo mesto vstopili njegovi dediči). Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je odločitev preuranjena, saj zaradi delno napačne uporabe materialnega prava, sodišče prve stopnje ni ugotavljalo celotnega relevantnega dejanskega stanja. Zakon o dedovanju - ZD v 222. členu določa, da če se po pravnomočnosti sklepa o dedovanju najde oporoka, jo sodišče razglasi in pošlje zapuščinskemu sodišču, obdrži pa njen predpis, pri čemer zapuščinsko sodišče ne opravi nove zapuščinske obravnave, temveč obvesti prizadete osebe o razglasitvi oporoke in jih opozori, da lahko uveljavljajo svoje pravice iz oporoke v pravdi. Toženka je že med postopkom opozarjala, tako kot je to storila tudi v pritožbi, da sporna oporoka, oporoka z dne 15. 10. 1991, še ni bila razglašena. Sprožitev pravde pred razglasitvijo naknadno najdene oporoke ali predno zapuščinsko sodišče obvesti prizadete osebe o razglasitvi oporoke in jih opozori, da lahko uveljavljajo svoje pravice v pravdi, ni dopustna. Ko pravdno sodišče prejme tožbo (vloženo na podlagi drugega odstavka 222. člena ZD) mora preizkusiti, ali je bilo postopano po določbah prvega in drugega odstavka 222. člena ZD (primerjaj Kreč - Pavić, Komentar zakona o nasljeđivanju, Narodne novine, Zagreb 1964, strani 751 in 752). V konkretnem primeru sodišče prve stopnje ni ravnalo tako, čeprav iz trditev toženke in iz priloženega zapuščinskega spisa izhajal, da oporoka še ni bila razglašena. Poleg tega pri preizkusu odločitve po uradni dolžnosti (pravilna uporaba materialnega prava), pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišču (ne pravdnemu in ne zapuščinskemu) originalna oporoka sploh ni bila predložena. Sodišče prve stopnje je v pravdnem postopku odločalo na podlagi fotokopije oporoke. Fotokopija oporoke ni oporoka (lahko je le dokaz o njej), zato ne izpolnjuje zahtev iz 64. člena ZD.

5. Glede na povedano je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (355. člen ZPP). V nadaljevanju sojenja naj sodišče prve stopnje od toženke oziroma njene pooblaščenke zahteva, da ta pravdnemu ali zapuščinskemu sodišču predloži originalno oporoko, ki naj se tudi razglasi (določbi 194. in 195. člena ZD). Če bo pravdno sodišče samo razglasilo oporoko, jo mora nato poslati zapuščinskemu sodišču, obdrži pa njen prepis (prvi odstavek 222. člena ZD). Če bo oporoka predložena zapuščinskemu sodišču, pa naj pravdno sodišče pravdni postopek do končanega razglasitvenega postopka, prekine (206. člen v zvezi s 13. členom Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Glede na razlog razveljavitve, pritožbeno sodišče na ostale pritožbene navedbe ni odgovarjalo.

6. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.