6. 10. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude mag. Vladimirja Kočevarja z Bleda na seji dne 6. oktobra 2005

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 91. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja (Uradni list RS, št. 79/94, 73/95, 39/96, 70/96, 47/97, 3/98, 90/98, 6/99, 61/2000, 64/2000, 91/2000, 59/02, 18/03, 30/03 – ur.p.b., 35/03, 78/03, 84/04 in 44/05) se zavrne.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnik meni, da je prvi odstavek 91. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja (v nadaljevanju Pravila) v nasprotju s 23. členom Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 9/92 in nasl. – v nadaljevanju ZZVZZ) in Ustavo, ker naj bi omejeval pravico do brezplačnega aparata za merjenje glukoze v krvi in s tem do brezplačnega zdravljenja razvitih oblik diabetesa, ki ga zagotavlja navedeni 23. člen.

2.Po prvem odstavku 51. člena Ustave ima vsakdo pravico do zdravstvenega varstva pod pogoji, ki jih določa zakon. Na tej podlagi je obseg in vsebino pravice do zdravstvenega varstva iz javnih sredstev določil ZZVZZ. Pravice do zdravstvenih storitev so navedene zlasti v 23. členu ZZVZZ, kjer je določeno tudi, v kolikšnem deležu je zavarovanim osebam zagotovljeno plačilo zdravstvenih storitev. Na podlagi te določbe so zdravljenje in rehabilitacija razvitih oblik sladkorne bolezni ter pripomočki v zvezi z zdravljenjem te bolezni v celoti zagotovljeni z obveznim zdravstvenim zavarovanjem. Zakon v 26. členu daje pooblastilo Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju Zavod), da v soglasju z ministrom, pristojnim za zdravstvo, določi natančnejši obseg storitev iz 23. člena ZZVZZ ter standarde in normative teh storitev.

3.Člen 91 Pravil tako v prvem odstavku natančneje določa, kateri zavarovanec ima pravico do aparata za določanje glukoze v krvi. Kot pogoja določa usposobljenost za izvajanje samokontrole in zdravljenje sladkorne bolezni z inzulinom oziroma usposobljenost za spremljanje zdravljenja na podlagi rezultatov samokontrole ter obliko sladkorne bolezni, ki se zdravi kombinirano peroralno, pri kateri pa je pričakovati prehod na inzulinsko zdravljenje. Uveljavljanje te pravice je urejeno v 211. do 218. členu Pravil. Po prvem odstavku 211. člena Pravil je zavarovana oseba upravičena do medicinsko-tehničnega pripomočka iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, če potrebo po njem ugotovi zdravnik, ki je pooblaščen za njegovo predpisovanje, in pri tem upošteva strokovne kriterije in priporočila, ali o tem odloči imenovani zdravnik ali zdravstvena komisija. Ker že 26. člen ZZVZZ zahteva, da utemeljenost in standard storitve ugotovi osebni ali drug zdravnik, Pravila z določitvijo kriterijev, na podlagi katerih pooblaščeni zdravnik ugotovi, ali je zavarovana oseba upravičena do aparata za določanje glukoze v krvi, le podrobneje urejajo vsebino in obseg pravice iz 23. člena v povezavi s 26. členom ZZVZZ. Pri tem ostajajo znotraj okvirov, ki jih je določil že Zakon.

4.Glede na navedeno je Ustavno sodišče pobudo kot očitno neutemeljeno zavrnilo.

5.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – ZUstS) v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk, Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsednik

dr. Janez Čebulj