Jedro

ZNP-1 in DZ določata dva zaščitna ukrepa za varstvo premoženjskih interesov osebe za čas teka postopka postavitve pod skrbništvo. Prvi je zaznamba dejstva uvedbe postopka v javno knjigo, ki se vodi glede posameznega premoženja. Oseba, ki je v postopku postavitve pod skrbništvo, še vedno lahko razpolaga s premoženjem in se do postavitve pod skrbništvo tudi domneva, da ima polno voljno sposobnost. Ukrep vsakršne prepovedi odsvojitve in obremenitve pa bi lahko bil tudi v nasprotju z njenimi premoženjskimi interesi. V takšnih primerih oseba lahko potrebuje nekoga, ki bo zagotovil uveljavitev njenih premoženjskih pravic. To vlogo je zakonodajalec za čas teka postopka postavitve pod skrbništvo namenil začasnemu skrbniku.

Predlog za izdajo začasne odredbe z zaznambo prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine po določbah ZIZ v tem postopku ne pride v poštev oziroma ni utemeljen.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe z zaznambo prepovedi odtujitve in obremenitve na nepremičnini parc. št. 348/17 k.o. X, v lasti nasprotne udeleženke.

2.Zoper takšno odločitev sta udeleženki A. A. in B. B. vložili pravočasni pritožbi. Pritožbenemu sodišču predlagata, da izpodbijani sklep spremeni in ugodi njunemu predlogu za izdajo začasne odredbe.

Udeleženka A. A. meni, da je napačno stališče sodišča prve stopnje, da nima terjatve zoper nasprotno udeleženko C. C. Njena nedenarna terjatev je usmerjena v preprečitev, da bi se pravni status nepremičnine spremenil z vpisom D. C., če bi ta prevzela obveznosti po izročilni pogodbi. Predlog za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju, ki ga je vložila omenjena D. C., izkazuje aktivno grožnjo in povečuje verjetnost nastanka škode. Napačno je tudi stališče, da bi bila zaznamba postopka skrbništva zadostna. Razpolagalni posel osebe bi bil izpodbojen. Vpis D. C. v zemljiško knjigo bi zahteval sprožitev finančno zahtevne izbrisne tožbe. Z izdajo začasne odredbe bi bilo mogoče preprečiti pravdanje.

Udeleženka B. B. pa v pritožbi navaja, da je bila kot potomka nasprotne udeleženke podpisnica izročilne pogodbe, s katero se je odpovedala pričakovanim dednim pravicam v korist pokojnega brata E. C. S tem pa ni izgubila pravnega interesa, da se pogodba izvrši tako, kot je bila sklenjena. Sproženi postopki kažejo na aktivno prizadevanje po spremembi obstoječih pravnih razmerij in povečujejo nevarnost razpolaganja z materinim premoženjem. Zaznamba začetka postopka skrbništva v zemljiški knjigi ni zadosten ukrep za varstvo nepremičnine. Če bi nasprotna udeleženka nepremičnino odtujila ali obremenila, bi bil postopek za izpodbijanje dolgotrajen in tvegan. V tem času bi lahko bila nepremičnina prenesena na tretjo osebo, obremenjena ali zanemarjena, posledice pa bi bile težko popravljive. Meni, da bi bila izdaja začasne odredbe potreben ukrep za zaščito nasprotne udeleženke ter zavarovanje pravic vseh strank izročilne pogodbe.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Udeleženki sta predlagali izdajo začasne odredbe s prepovedjo odtujitve in obremenitve nepremičnine (stanovanjska hiša s pripadajočim zemljiščem parc. št. 348/17 k. o. X) v lasti nasprotne udeleženke (njune matere). Navedli sta, da mati ni več sposobna skrbeti zase in za svoje premoženje, zato obstaja nevarnost, da bi lahko razpolagala z nepremičnino, ne da bi se zavedala posledic. Navedli sta, da želita z začasno odredbo zaščititi premoženje osebe, dokler sodišče ne odloči o imenovanju skrbnika. Sodišče prve stopnje je predlog zavrnilo z obrazložitvijo, da niso izpolnjeni pogoji za izdajo začasne odredbe iz 272. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Hkrati je navedlo, da je bila v zemljiški knjigi izvedena zaznamba začetka postopka postavitve nasprotne udeleženke pod skrbništvo, s čimer je izpolnjena potreba po pravni zaščiti premoženja osebe. Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna.

5.Postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo je nepravdni postopek, urejen v 2. oddelku Zakona o nepravdnem postopku (57. do 70. člen ZNP-1).

Navedeni zakon predvideva zavarovanje z začasno odredbo zgolj v postopkih za ureditev razmerij med solastniki (151. člen ZNP-1) in v postopkih za varstvo koristi otrok, ko za izdajo začasnih odredb napotuje na uporabo (zgolj) postopkovnih določb o zavarovanju iz Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), medtem ko materialnopravne predpostavke za njihovo izdajo določa Družinski zakonik (DZ, člen 161 in nadaljnji). Za ostale nepravdne postopke zakonodajalec ni predvidel uporabe določb ZIZ o začasnih odredbah, ki po navedenem zakonu predstavljajo sredstvo zavarovanja terjatev iz pravnih razmerij med njihovimi udeleženci in sredstvo zavarovanja drugih pravovarstvenih interesov. Narava položajev prizadetih oseb, ki jih ureja ZNP-1, zahteva drugačne oblike zavarovanja, ki jih ni mogoče presojati glede na pogoje, ki jih za izdajo začasnih odredb predvideva ZIZ (270. in 272. člen).

6.Postopek postavitve odrasle osebe pod skrbništvo sodi med postopke za ureditev osebnih stanj. Namenjen je varstvu oseb, ki zaradi motnje v duševnem razvoju ali težav v duševnem zdravju ali drugega vzroka, ki vpliva na zmožnost razsojanja, niso sposobne brez škode zase same poskrbeti za svoje pravice in koristi (prvi odstavek 262. člena DZ). Postavitev skrbnika je zato ukrep, ki tem osebam omogoči uresničitev njihovih pravic. Gre za obliko podpore, ki jo te osebe prvenstveno potrebujejo pri skrbi za osebo - da bo živela izpolnjeno življenje.

Podporo pa potrebujejo tudi pri skrbi za premoženje.

7.ZNP-1 in DZ določata dva zaščitna ukrepa za varstvo premoženjskih interesov osebe za čas teka postopka postavitve pod skrbništvo. Prvi je zaznamba dejstva uvedbe postopka v javno knjigo, ki se vodi glede posameznega premoženja (69. člen ZNP-1). Tudi v obravnavani zadevi je sodišče ob uvedbi postopka poslalo zemljiški knjigi obvestilo, da se pri nepremičnini nasprotne udeleženke vpiše zaznambo tega dejstva. Gre za vpis dejstva, ki posredno vpliva na razpolagalno sposobnost osebe, saj zmanjšuje njene možnosti, da bi premoženje odsvojila ali obremenila, hkrati pa je izraz načela varnosti pravnega prometa, ker pripomore k obveščanju morebitnih pridobiteljev premoženja na dejstvo, da se glede odsvojitelja vodi postopek postavitve pod skrbništvo in zato obstaja verjetnost, da pravni posli, ki jih navedena oseba sklepa, ne bodo pravno veljavni.

Če bi kdo kasneje vendarle izposloval vpis v zemljiško knjigo, se ne bi mogel sklicevati na nepoznavanje tega stanja. Drži pritožbena trditev obeh pritožnic, da ta ukrep nima enakega učinka kot prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine. Oseba, ki je v postopku postavitve pod skrbništvo, še vedno lahko razpolaga s premoženjem in se do postavitve pod skrbništvo tudi domneva, da ima polno voljno sposobnost. Ukrep vsakršne prepovedi odsvojitve in obremenitve pa bi lahko bil tudi v nasprotju z njenimi premoženjskimi interesi. V takšnih primerih oseba lahko potrebuje nekoga, ki bo zagotovil uveljavitev njenih premoženjskih pravic. To vlogo je zakonodajalec za čas teka postopka postavitve pod skrbništvo namenil začasnemu skrbniku (265. člen DZ). Sodišče bo nevarnost oškodovanja premoženja osebe zaščitilo tako, da možnost razpolaganja osebe s premoženjem pogoji oziroma nadomesti z dovoljenjem začasnega skrbnika.

8.Pritrditi je torej treba sodišču prve stopnje, da predlog za izdajo začasne odredbe z zaznambo prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine po določbah ZIZ v tem postopku ne pride v poštev oziroma ni utemeljen. Iz spisovnega gradiva pa izhaja, da je sodišče nasprotni udeleženki postavilo začasnega skrbnika, (le) z nalogo varovanja pravic, interesov in koristi v postopku postavitve pod skrbništvo, čeprav se v obravnavani zadevi morda izkazuje (tudi) potreba po ureditvi položaja nasprotne udeleženke kot pogodbenice izročilne pogodbe, sklenjene z njenim pokojnim sinom. Če bo sodišče prve stopnje presodilo, da nasprotna udeleženka nujno potrebuje tudi podporo pri ureditvi tega položaja že pred koncem tega postopka, bo sodišče prve stopnje to lahko upoštevalo z določitvijo (dodatnih) nalog začasnega skrbnika.

9.Iz navedenih razlogov sta pritožbi neutemeljeni, zato ju je bilo treba zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP-1).

-------------------------------

1Uradni list RS, št. 16/2019.

2Uradni list RS, št. 51/1998 s spremembami.

3Uradni list RS, št. 15/2017.

4Prim. M. Orehar Ivanc, Skrbništvo za odrasle osebe, Pravosodni bilten št. 3/2021, str. 20.Namen instituta postavitve pod skrbništvo opredeljuje tudi pravni interes svojcev za udeležbo v postopku. Ni ga mogoče razumeti kot konkurirajočega z interesom osebe, o katere skrbništvu sodišče odloča. Pravni interes za udeležbo imajo svojci zaradi domneve, da stremijo k dosegi najboljše blaginje bližnje osebe, ki tega ne zmore sama (prim. K. Mramor, Udeleženci v postopku postavitve odrasle osebe pod skrbništvo s poudarkom na udeležbi svojcev, Pravosodni bilten št. 3/2021, str. 81.

5Predlog ZNP-1, prva obravnava, EVA - 2018-2030-0023, str. 160.