Jedro

V tem upravnem sporu gre za spor o zakonitosti dokončnega upravnega akta, kjer se zakonitost in pravilnost odločitve tožene stranke presoja na podlagi dejanskega in pravnega stanja, ugotovljenega v času izdaje upravne odločbe na prvi stopnji. V obnovljenem postopku je to v času izdaje odločbe, ki je predmet obnove.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje ne podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in nasl. - ZUS) kot neutemeljeno zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo tožene stranke z dne 24.1.2000. Z njo je tožena stranka na pritožbo strank z interesom S.S. in R.R. odpravila odločbo Upravne enote Koper z dne 3.6.1998, in zadevo vrnila organu prve stopnje v ponoven postopek. Z navedeno odpravljeno odločbo prvostopnega upravnega organa je bilo po obnovi postopka puščeno v veljavi gradbeno dovoljenje z dne 23.11.1994 in z dne 5.2.1996 (sprememba), izdano investitorju - tožeči stranki za rekonstrukcijo obstoječega stanovanjskega objekta, zgrajenega na parcelah št. ..., obe k.o....

V obrazložitvi izpodbijane sodbe se sodišče prve stopnje strinja z razlogi, ki jih je navedla tožena stranka in se nanje sklicuje (2. odstavek 67. člena ZUS). Po presoji sodišča prve stopnje tožena stranka pravilno ugotavlja, da prvostopni organ ni preverjal skladnosti gradbenega projekta s pogoji lokacijskega dovoljenja po 41. členu Zakona o graditvi objektov (Uradni list SRS, št. 34/84 in nasl. - ZGO). Izdano gradbeno dovoljenje v delu, kjer predvideva dve terasi, ni v skladu z lokacijskim dovoljenjem, saj slednji v lokacijski dokumentaciji nista predvideni.

Tožeča stranka vlaga pritožbo iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in posledično zmotne ugotovitve dejanskega stanja in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, sodbo razveljavi in vrne zadevo v ponovno odločanje. Navaja, da je sodišče prve stopnje sodbo izdalo v času, ko ni več veljal Zakon o urejanju naselij in drugih posegih v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84 - ZUN), vendar se je sodišče kljub temu oprlo na določbe tega zakona. Uporabiti je potrebno pravo, ki je veljavno v času sojenja, in sicer ZUreP-1. Tožena stranka in stranki z interesom niso odgovorili na pritožbo.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev sodišča prve stopnje v obravnavanem primeru pravilna in zakonita. Zanjo je prvostopno sodišče navedlo utemeljene razloge, s katerimi se pritožbeno sodišče strinja.

Pritožbeni ugovor v zvezi z uporabo ZUN ni utemeljen. V tem upravnem sporu gre za spor o zakonitosti dokončnega upravnega akta, kjer se zakonitost in pravilnost odločitve tožene stranke presoja na podlagi dejanskega in pravnega stanja, ugotovljenega v času izdaje upravne odločbe na prvi stopnji. V obnovljenem postopku je to v času izdaje odločbe, ki je predmet obnove. V obravnavanem primeru sta v času izdaje gradbenega dovoljenja z dne 23.11.1994 in z dne 5.2.1996 (sprememba), veljala ZGO in ZUN, katerih določbe je zato pravilno uporabilo sodišče prve stopnje.

Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče v skladu z določbo 73. člena ZUS pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.