Jedro

V skladu z drugim odstavkom 236. člena ZFPPIPP je pravočasno plačevanje minimalnih plač delavcem in s tem povezanih davkov in prispevkov pogoj za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka. Če dolžnik zamuja s plačilom minimalnih plač in pripadajočih davkov in prispevkov, ni upravičen do odložitve odločanja o začetku stečajnega postopka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom: 1. začelo stečajni postopek nad dolžnikom, 2. za upraviteljico imenovalo A. A., 3. ugotovilo, da upraviteljica opravlja naloge in pristojnosti upravitelja v postopku prek pravnoorganizacijske oblike s podatki, kot je vpisana v poslovni register, 4. odločilo, da se iz proračuna sodišča opravijo naslednja plačila: - znesek pavšalnega nadomestila za objave v postopku v višini 122,00 EUR se nakaže AJPES na njen račun, ko bo ta znan, - znesek v višini vsote zneska najnižjega nadomestila za izdelavo otvoritvenega poročila in pavšalnega zneska za kritje drugih stroškov stečajnega postopka, ki se konča brez razdelitve upnikom, t.j. 2.159,11 EUR, se nakaže na račun stečajnega dolžnika, ko bo ta znan.

2. Zoper sklep se dolžnik pravočasno pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov, predvsem pa iz razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in sklep o začetku stečajnega postopka razveljavi ter ugodi zahtevi dolžnika za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka.

3. Upnika in upraviteljica so na pritožbo odgovorili in prerekali navedbe dolžnika v pritožbi ter smiselno predlagali potrditev sklepa.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa je razvidno, da sta upnika (dolžnikova delavca) vložila predlog za začetek stečajnega postopka iz razloga po četrtem odstavku 14. člena ZFPPIPP. Dolžnik je po vročitvi predloga v roku iz drugega odstavka 235. člena ZFPPIPP vložil zahtevo za odložitev odločanja, ki pa je bila pomanjkljiva, saj ni vsebovala potrebnih prilog po drugem odstavku 236. člena ZFPPIPP. Sodišče ga je zato s sklepom pozvalo k dopolnitvi zahteve, na kar je dolžnik sicer odreagiral, vendar pa vsebina predloženih listin ni v skladu z določili drugega odstavka 236. člena ZFPPIPP. Tako iz izjave poslovodstva izhaja, da je družba redno izplačala plačo za mesec januar 2022, vključno z vsemi prispevki in davki, ter da ne zamuja s plačilom do višine minimalne plače delavcem, niti s plačilom davkov in prispevkov, ki jih mora obračunati in plačati hkrati s plačilom plač delavcem. Vendar se predmetna izjava nanaša na mesec januar 2022, ne pa tudi na preteklo obdobje. Tudi iz poročila pooblaščenega revizorja o pregledu izjave poslovodstva dolžnika po 236. členu ZFPPIPP izhaja ugotovitev, da dolžnik za leto 2021 ni pravočasno poravnal obveznosti za plače delavcem ter pripadajoče davke in prispevke, nadalje, da je dolžnik sicer zaprosil za odlog plačila davkov in prispevkov, vendar pa ni upravičen do odloga plačila davkov in prispevkov, povezanih z izplačilom plač, kakor tudi ugotovitev, da obstajajo neporavnane obveznosti do zaposlenih. Iz poročila revizorja še izhaja, da pooblaščeni revizor ne daje nikakršnega zagotovila o izjavi poslovodstva dolžnika, kar pomeni, da revizor ni dal potrebnega mnenja brez pridržkov. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje presodilo, da dolžnik zahteve za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka ni dopolnil tako, da bi bila ta skladna z določili drugega odstavka 236. člena ZFPPIPP, zato v skladu s petim odstavkom tega člena velja in nasprotni dokaz ni dovoljen, da je dolžnik insolventen.

6. Pritožnik navaja, da se izjava glede rednega izplačila plač delavcem delno sicer res nanaša na mesec januar 2022, vendar se v preostalem delu nanaša na širše obdobje. Direktor dolžnika lahko na primer izpove, da so vsi delavci dolžnika prejeli plačo za mesec september 2021, prav tako pa so bili zanje plačani tudi vsi davki in prispevki. Poleg tega so bili delavci seznanjeni s finančnim položajem dolžnika in so sporazumno pristali na zamudo z izplačili plač. Po presoji pritožbenega sodišča pritožnik s tovrstnimi navedbami ne more uspeti. V skladu z drugim odstavkom 236. člena ZFPPIPP je pravočasno plačevanje minimalnih plač delavcem in s tem povezanih davkov in prispevkov pogoj za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka. Če dolžnik zamuja s plačilom minimalnih plač in pripadajočih davkov in prispevkov, ni upravičen do odložitve odločanja o začetku stečajnega postopka. Pritožbene navedbe v smeri, da so delavci prejeli plačo za posamezne mesece, so neupoštevne, če niso plačane vse zaostale plače delavcem do višine minimalne plače s pripadajočimi davki in prispevki. Za pritožbeno navedbo, da so delavci sporazumno pristali na zamudo z izplačili plač, pa pritožnik ni ponudil nobenega dokaza.

7. Pritožnik ni uspel izpodbiti ugotovitev prvostopenjskega sodišča, izhajajočih iz poročila pooblaščenega revizorja iz 2. točke drugega odstavka 236. člena ZFPPIPP, da je revizor na podlagi opravljenih postopkov ugotovil, da dolžnik za leto 2021 ni pravočasno poravnal obveznosti za plače delavcev ter pripadajoče davke in prispevke. Dolžnik je sicer zaprosil za odlog plačila davkov in prispevkov, vendar do odloga ni upravičen. Revizor je potrdil, da obstajajo neporavnane obveznosti do zaposlenih, saj dolžnik ni imel na razpolago dovolj sredstev iz razloga neplačevanja naročnikov.

8. V luči gornjih ugotovitev se pokažejo kot pravno nerelevantne pritožbene navedbe, da bo dolžnik v obdobju odložitve odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka sposoben pravočasno plačevati plače delavcem do višine minimalne plače ter pripadajoče davke in prispevke, kar sicer res potrjuje tudi pooblaščeni revizor v svojem poročilu. Prav tako niso relevantne pritožbene navedbe v smeri, da naj bi dolžnik pri poslovanju v skladu s poslovnim načrtom 2022 v letu 2024 po poravnavi vseh obveznosti lahko imel celo presežek likvidnih finančnih sredstev in bo sposoben izvesti prisilno poravnavo. Kot nebistvene so se pokazale tudi pritožbene navedbe glede mnenja pooblaščenega revizorja brez pridržkov po 2. točki in glede izpolnjevanja zahtev po 3. točki drugega odstavka 236. člena ZFPPIPP, saj bi moral dolžnik za odložitev odločanja izpolnjevati prav vse pogoje po določbi drugega odstavka 236. člena ZFPPIPP.

9. Pritožbeno sodišče soglaša z zaključki prvostopenjskega sodišča, da ker dolžnik zamuja s plačilom plač delavcem do višine minimalne plače s pripadajočimi davki in prispevki, v skladu s petim odstavkom 236. člena ZFPPIPP velja neizpodbojna pravna domneva, da je dolžnik insolventen, zahteva za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka pa ni utemeljena.

10. Pritožbeno sodišče je s tem odgovorilo na pritožbene trditve, za katere je ocenilo, da so bile pomembne pri presoji pravilnosti izpodbijanega sklepa (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). Pritožbeni razlogi so se izkazani za neutemeljene, prav tako pa niso podani niti razlogi, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Glede na navedeno je bilo treba pritožbo zavrniti in izpodbijani sklep potrditi (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.