Jedro

Tožeča stranka je v konkretnem primeru prekoračila obseg dodeljene BPP, saj ji je bila le-ta dodeljena izrecno in določno za zastopanje v pravdnem postopku, tožeča stranka pa je priglasila stroške, ki so ji nastali v zvezi z zastopanjem pred Delovnim in socialnim sodiščem, v individualnem delovnem sporu.

Izrek

I.Tožba se zavrne.

II.Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1.Toženka je z izpodbijanim sklepom zavrnila zahtevo tožeče stranke za odmero nagrade in stroškov po napotnici Bpp 663/2020 z dne 26. 11. 2020. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je bila prosilki A. A.(v nadaljevanju upravičenka) dodeljena brezplačna pravna pomoč (v nadaljevanju BPP) v obliki pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem na prvi stopnji, v pravdnem postopku upravičenke zaradi vložitve tožbe za ugotovitev obstoja prerekanih terjatev v zvezi s sklepom o preizkusu terjatev in ločitvenih pravic Okrožnega sodišča v Kranju St ... z dne 18. 11. 2020. Tožeča stranka je vrnila originalno in s strani upravičenke podpisano napotnico, iz katere izhaja, da je tožeča stranka priglasila nagrado in stroške za postopek, ki je bil v teku pred Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani. Po pregledu napotnice ter prilog o opravljenih storitvah v individualnem delovnem sporu je toženka ugotovila, da tožeči stranki ne gre priznati priglašenih nagrad in stroškov za pravno svetovanje in zastopanje v delovnem postopku. Po oceni toženke je zahtevek tožeče stranke neutemeljen, saj je bil obseg odobrene BPP določen izrecno in določno za zastopanje v pravdnem postopku, ne pa za delovnopravno zadevo. Delo odvetnice je bilo tako opravljeno zunaj obsega dodeljene BPP. Toženka pojasni, da bi morala upravičenka glede na vloženo tožbo pri Delovnem in socialnem sodišču pri pristojnem organu za BPP Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani zaprositi za drugo obliko BPP, torej za delovni spor. Ker to ni bilo storjeno, je bilo treba zahtevo tožeče stranke za izplačilo nagrade in stroškov zavrniti.

2.Tožeča stranka vlaga tožbo, v kateri pojasnjuje, da je bila izvajalka BPP pri Okrožnem sodišču v Kranju. Upravičenka je bila upnica v stečajnem postopku St ..., v katerem je prijavila svoje terjatve iz naslova neizplačanih plač, regresov in drugih delavskih terjatev zoper dolžnika, hkrati pa tudi pogojno terjatev iz naslova danega poroštva za družbo B., d. o. o. v stečaju. Vloženi sta bili dve tožbi, ena pred pristojnim Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani zaradi ugotovitve prerekanih delavskih terjatev iz naslova zaposlitve v skupni višini 299.484,84 EUR, druga pa pred Okrožnim sodiščem v Kranju zaradi ugotovitve prerekane pogojne terjatve v višini 145.690,62 EUR. Na podlagi vloženih tožb sta se odvijala dva postopka in se oba zaključila s sklenitvijo sodnih poravnav. Upravičenka je zaprosila za zastopanje po odvetniku glede vseh terjatev, ki jih je prijavila v stečajni postopek, zato je ugotovitev sodišča, da ni zaprosila za BPP v delovnopravni zadevi, zmotna. Za upravičenko je bila ugotovitev njenih terjatev iz pogodbe o zaposlitvi, že zaradi pravice do pokojnine, življenjskega pomena in je zato prej potrebovala BPP za delovni spor kot pa za pogojne terjatve iz poroštva. Napačna in protispisna sta tako odločitev kot argumentacija, češ da upravičenki z napadeno odločbo ni bila dodeljena BPP za delovnopravno zadevo. Iz izreka odločbe z dne 26. 11. 2022 izhaja, da se upravičenki odobri redna BPP od 30. 9. 2020 dalje, "v zvezi s sklepom o preizkusu terjatev in ločitvenih pravic Okrožnega sodišča v Kranju opr. št. St ... z dne 18. 11. 2020, objavljen dne 24. 11. 2020". Z navedenim sklepom pa so bile preizkušene in prerekane terjatve iz naslova pogodbe o zaposlitvi in terjatve iz naslova poroštva banki za posojilo, ki ga je najel stečajni dolžnik. Logičen sklep je torej ta, da je bila upravičenki odobrena BPP za vse njene preizkušene terjatve, obsegajoče v končnem seznamu preizkušenih terjatev, ne glede na njihov temelj in pristojnost sodišča, ki o posamezni terjatvi odloča. Da je bila toženka seznanjena s potrebo upravičenke izhaja tudi iz 11. točke obrazložitve sklepa z dne 26. 11. 2020. Sodišču predlaga, da izpodbijani sklep odpravi in ugodi zahtevku tožeče stranke za odmero nagrade in stroškov oz. podrejeno zadevo vrne toženki v ponovno odločanje. Toženka naj tudi povrne stroške postopka.

3.Toženka v odgovoru na tožbo vztraja pri svojih navedbah in argumentih za izdajo izpodbijanega sklepa in sodišču predlaga, da tožbo zavrne kot neutemeljeno.

4.Stranka z interesom (A. A.) na tožbo ni odgovorila.

5.Tožba ni utemeljena.

6.V obravnavani zadevi med strankama ni sporno, da je bila tožeča stranka z odločbo Bpp 663/2020 z dne 26. 11. 2020 določena za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem na prvi stopnji.

7.Sodišče sledi razlogom, navedenim v izpodbijanem sklepu, da je tožeča stranka v konkretnem primeru prekoračila obseg dodeljene BPP, saj ji je bila le-ta dodeljena izrecno in določno za zastopanje v pravdnem postopku, tožeča stranka pa je priglasila stroške, ki so ji nastali v zvezi z zastopanjem pred Delovnim in socialnim sodiščem, v individualnem delovnem sporu. Pri tem sodišče pojasnjuje, da je bila upravičenki z odločbo Bpp 663/2020 z dne 26. 11. 2020 dodeljena BPP v obliki pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem na prvi stopnji v pravdnem postopku upravičenke kot tožeče stranke, zaradi vložitve tožbe za ugotovitev obstoja prerekanih terjatev v zvezi s sklepom o preizkusu terjatev in ločitvenih pravic Okrožnega sodišča v Kranju St ... z dne 18. 11. 2020.

8.Pravdni postopek je najbolj tipičen civilni postopek, v katerem sodišče ureja razmerje med zasebnimi strankami. Za spor je lahko pristojno okrajno ali okrožno sodišče, odvisno od tega kaj in koliko se s tožbo zahteva. Cilj delovnega spora pa je v sodnem postopku rešiti spor med delavcem in delodajalcem. Delovno sodišče lahko odloča v individualnih (med delavcem in delodajalcem) in kolektivnih delovnih sporih. Delovni spor torej ni pravda, temveč sodno varstvo pravic in obveznosti iz delovnega razmerja, ki temeljijo na pogodbi o zaposlitvi, pred specializiranim Delovnim in socialnim sodiščem. Gre torej za različne spore in pristojnost različnih sodišč, posledično tudi za pristojnost različnih organov za BPP, ki presojajo upravičenost prosilcev do pridobitve BPP. Kot pravilno pojasni toženka, po določbi 31.a člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) o prošnji za dodelitev BPP odloča pristojni organ za BPP tistega sodišča, na območju katerega ima prosilec stalno ali začasno prebivališče oziroma sedež, in sicer: - okrožnega sodišča v zadevah, za katere so pristojna sodišča s splošno pristojnostjo, - delovnega in socialnega sodišča v zadevah individualnih in kolektivnih delovnih sporov ter socialnih sporov, - upravnega sodišča, v zadevah upravnih sporov in - tistega od navedenih sodišč, v katerega pristojnost sodi zadeva ustavne pritožbe, pobuda za presojo ustavnosti in zakonitosti, spori pred mednarodnimi sodišči in izvensodno poravnavanje sporov.

9.O upravičenosti do BPP za postopek pred Delovnim in socialnim sodiščem, glede na zgoraj navedeno, odloča pristojni organ za BPP Delovnega in socialnega sodišča. V konkretnem primeru je bila vložena prošnja za dodelitev BPP za zastopanje v pravdnem postopku in v tem obsegu je bila upravičenki tudi dodeljena BPP. V kolikor je upravičenka želela BPP tudi za pravno svetovanje in zastopanje v zvezi z vložitvijo tožbe za ugotovitev obstoja prerekanih terjatev pred Delovnim in socialnim sodiščem, bi morala vložiti novo prošnjo za dodelitev BPP. Da bi taka prošnja bila vložena, tožeča stranka ne zatrjuje. Ker torej upravičenki ni bila dodeljena BPP za zastopanje v delovnem sporu, tožeča stranka tudi ni upravičena do povrnitve stroškov za zastopanje pred Delovnim in socialnim sodiščem. Šesti odstavek 30. člena ZBPP namreč določa, da je odvetnik za pravno pomoč po tem zakonu upravičen do nagrade in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom v višini, izračunani po odvetniški oziroma notarski tarifi, ter v obsegu odobrene BPP.

10.Na drugačno odločitev ne vpliva niti navedba tožeče stranke, da so v 11. točki obrazložitve odločbe z dne 26. 1. 2020 povzete prijavljene terjatve upravičenke ter natančni zneski, kot so razvidni iz končnega seznama preizkušenih terjatev. Sodišče ugotavlja, da je v navedeni točki obrazložitve odločbe le povzeta vsebina prošnje upravičenke, in dodaja, da sodišče in stranke zavezuje le izrek in ne obrazložitev odločbe. Iz izreka odločbe z dne 26. 1. 2020 pa jasno izhaja, da je bila upravičenki odobrena BPP le v pravdnem postopku. V kolikor z odločbo z dne 26. 1. 2020 ni bilo v celoti odločeno o prošnji upravičenke oz. izrek odločbe ne ustreza zahtevi upravičenke, je le-ta imela možnost vložiti tožbo v upravnem sporu, kar pa ni bilo storjeno. Ker iz izreka odločbe o dodelitvi BPP jasno izhaja obseg odobrene BPP, ki ne vključuje zastopanja pred Delovnim in socialnim sodiščem, tožeča stranka ni upravičena do povrnitve stroškov zastopanje pred Delovnim in socialnim sodiščem.

11.Po presoji sodišča je izpodbijani sklep pravilen in zakonit, dejansko stanje je pravilno in popolno ugotovljeno, materialno pravo je bilo pravilno uporabljeno, sodišče pa v postopku tudi ni našlo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, zato je na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

12.Odločitev o stroških postopka temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi v primeru, če sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka svoje stroške postopka.

13.Sodišče je o zadevi odločilo na podlagi pisnih vlog in pisnih dokazov brez glavne obravnave na podlagi prvega odstavka 279.a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, saj sta se stranki glavni obravnavi pisno odpovedali.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o brezplačni pravni pomoči (2001) - ZBPP - člen 30, 30/6

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.